Poplave 2023: Pravice in obveznosti delavcev ter delodajalcev

Slovenijo je dne 4. 8. 2023 prizadela huda naravna nesreča, zaradi katere mnogi delavci ne morejo na delo, na drugi strani pa nekateri delodajalci zaradi posledic poplav delavcem ne morejo zagotavljati dela. Delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnosti od dne 4. 8. 2023, ko delavci bodisi sploh niso mogli priti na delo bodisi so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin odšli predčasno. Poleg tega pa je Državni zbor že sprejel novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (novela zakona), ki med drugim uvaja prve ukrepe za ohranitev delovnih mest in delovanja gospodarskih subjektov.

Pri tem želimo poudariti, da so spodaj naštete možnosti, ki jih kot minimum določa zakonodaja, in da lahko kolektivne pogodbe določajo tudi drugače, za delavca bolj ugodne možnosti (npr. več dni odsotnosti zaradi osebnih okoliščin). Prav tako se lahko o bolj ugodnih pogojih dogovorita tudi delavec in delodajalec sama.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) tako omogoča:

• odsotnost z dela zaradi višje sile (ugodnejši pogoji po noveli zakona),
• odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca), t.i. izredni dopust,
• čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela (ugodnejši pogoji po noveli zakona),
• izraba letnega dopusta in
• neplačani dopust.

Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti:

• začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in
• odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.

Ostalo:

• pomoč samozaposlenim,
• 7 dni plačane odsotnosti za prostovoljce,
• solidarnostna pomoč.

 

Odsotnost z dela

Višja sila

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave, bo upravičen do višjega nadomestila plače, in sicer v višini 80 odstotkov plače, ki bi jo zaposleni prejel, če bi delal, pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

Delodajalec bo lahko pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče poplave. Izplačana nadomestila plač delavcev bo Slovenija povrnila v celoti, upravičenost do povračila nadomestil plač pa bo trajala od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.

Odsotnost zaradi osebnih okoliščin (165. člen ZDR-1)

V posameznih primerih se lahko uporabi določba 165. člena ZDR-1, ki določa pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med katere zakon izrecno določa primer “hujše nesreče, ki zadane delavca”. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela po tem členu do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, zaradi hujše nesreče, ki ga zadane pa najmanj en delovni dan. Na podlagi te določbe ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela za en dan, daljše odsotnosti iz tega naslova pa so lahko morebiti urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca.

Izraba letnega dopusta (163. člen ZDR-1)

Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta. Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta, določa 163. člen ZDR-1. Te okoliščine so:

• potrebe delovnega procesa,
• možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter
• družinske obveznosti delavca.

Poleg tega mora delodajalec upoštevati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.

Na vprašanje, ali je dopustno odrediti letni dopust zaradi izpada dela pri delodajalcu oziroma zaradi poslovnih razlogov, kar pomeni tudi v času, ko so podani razlogi naravne nesreče, je mogoče odgovoriti, da je v dogovoru z delavcem mogoče dogovoriti tudi izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.

Odreditev kolektivnega dopusta

Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Zaradi uresničitve temeljnega namena letnega dopusta pa je pri tem bistveno, da ne omeji ali negira pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti).

Dolžnost obveščanja delodajalca, da delavce pisno obvesti o letnem razporedu delovnega časa (v katerem je zajet tudi kolektivni dopust, v kolikor ga načrtuje) tako delavce kot sindikate pri delodajalcu je sicer določena v drugem odstavku 148. člena ZDR-1.

Ko delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta (torej letnega dopusta v določenem delu) primarno izhaja iz potreb delovnega procesa in ga umesti v čas, ki je v interesu delodajalca (v obdobju, ko ni dela, oziroma so prisotne težave z zagotavljanjem delovnega procesa), je bistveno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti in se na ta način doseže namen in cilj pravice do letnega dopusta.

Upoštevati je namreč treba, da ima pravica do plačanega letnega dopusta upoštevaje obsežno sodno prakso Sodišča EU status temeljne socialne pravice in jo je treba šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Unije.

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače t.i. izredni neplačani dopust

Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Ob tem velja opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznost plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.

Čakanje na delo

Novela zakona določa pravico do delnega povračila nadomestila plače tudi za delavce na začasnem čakanju na delo, ki jo lahko, z izjemami določena v noveli zakona. Pravico lahko uveljavlja vsak delodajalec v Sloveniji, registriran najpozneje na 2. avgust 2023, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic poplav. Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 odstotkov nadomestila plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II) in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za mesec maj 2023. Novela zakona določa možnost podaljšanja delnega povračila nadomestila plače s sklepom Vlade do 31. decembra 2023.

Delodajalec lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo največ za obdobje od 3. avgusta 2023 do 31. oktobra 2023 in ob tem uveljavlja pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo.

Delavec bo imel za čas začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), pri čemer nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

V primeru odpuščanj delavcev iz poslovnega razloga in delitve dobička, novela zakona vsebuje varovalko. Delodajalci, ki so uveljavljali pravico do povračila nadomestila plače tako za primer čakanja na delo kot višje sile, bodo morali v primeru teh ravnanj prejeta sredstva vrniti v celoti.

 

7 dni plačane odsotnosti za prostovoljce

Za namen sodelovanja pri pomoči odpravljanja posledic naravne nesreče poplave, bodo prostovoljci imeli pravico do dodatne plačane odsotnosti z dela v obsegu največ sedem delovnih dni, ki jo delodajalcem povrne Slovenija. Prostovoljec bo moral upravičenost do odsotnosti izkazati na podlagi potrdila prostovoljske organizacije o opravljenem prostovoljskem delu, izplačana nadomestila plač prostovoljcev pa bo Slovenija povrnila v celoti.

 

Organizacija dela

Začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu (169. člen ZDR-1)

Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin.

ZDR-1 v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec:

1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko
2. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
3. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu),

dokler trajajo takšne okoliščine.

Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile; glej Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami).

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

 

Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče

Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. (145. člen ZDR – 1).

 

Pomoč samozaposlenim

Samozaposleni, ki so bili registrirani za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve novele zakona in dejavnosti zaradi posledic poplav iz avgusta 2023 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po poplavah iz avgusta 2023, novela zakona predvidvea pomoč v višini 1.200 evrov na mesec za avgust, september, oktober, november in december 2023, ki bo oproščena vseh davkov in prispevkov. Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo treba predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS.

Pomoč za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije, bo znašala 760 evrov na mesec, pomoč za upravičence kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa bo znašala 1.020 evrov na mesec.  Za izplačilo pomoči za samozaposlene bo potrebno predložiti izjavo preko informacijskega sistema FURS.

 

Solidarnostna pomoč

Nekatere kolektivne pogodbe oz. splošni akti delodajalca določajo, da delavcu in njegovi družini v primerih elementarne nesreče pripada solidarnostna pomoč. Pri tem je treba poudariti, da Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa, da se solidarnostna pomoč v primeru elementarne nesreče ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 2.000,00 EUR.