Slovenija na lestvici Global Talent Competitiveness Index

Karierni nasveti Objavljeno:  31.08.2018

Pomembno je fleksibilno regulativno in poslovno okolje, ki spodbuja razvoj talentov – gre za steber spodbude, kjer ima Slovenija veliko možnosti za izboljšavo. Za visoko uvrščene so značilne še politike zaposlovanja, ki združujejo fleksibilnost in družbeno zaščito ter zunanja in notranja odprtost.

Slovenija na lestvici Global Talent Competitiveness Index že nekaj let drsi navzdol.
Na lestvici je razvrščenih 119 držav. Slovenija je bila v prvi izdaji, leta 2013, uvrščena na 25. mesto, letos pa na 28. mesto, kar je še vedno precej stabilna uvrstitev. Države se razvrščajo glede na uspešnost v šestih stebrih. Slovenija se dobro izkazuje predvsem glede nabora poklicnih in tehničnih veščin ter stebra splošnega znanja. Da pa bi se uvrstili višje na lestvico, bi se morali bolje izkazati pri poslovnem okolju – privabljanju talentov iz tujine in ustvarjanju spodbudnega okolja, ki bi vabilo talente iz vsega sveta in naše ne sililo, da iščejo izzive izven meja Slovenije. V sistem izobraževanja in v lasten način dela moramo dodati veščine, kot so podjetniška kultura, pripravljenost na učenje, sposobnost odločanja in skupinskega dela. Precej možnosti za izboljšave je pri kazalnikih sodelovanja, še posebej sodelovanja pri izmenjavi zamisli o inovacijskih ekosistemih med podjetji.

Slovenija glede na lansko poročilo o konkurenčnosti talentov ohranja relativno stabilno oceno glede vseh šestih stebrov. Glede na uvrstitev na lestvici lahko opazimo izboljšanje pri stebru »privlačnosti« (dvig iz 53. na 47. mesto) in v stebru »zadržanja« talentov (dvig iz 33. na 26. mesto). Nekoliko slabšo uvrstitev ima v stebru poklicnih in tehničnih veščin (padec iz 15. na 26. mesto). Kljub temu se glede na večino stebrov uvršča med 25 % najboljše uvrščenih držav na lestvici.

Na področju enakosti spolov je Slovenija uspešna (na 13. mestu med opazovanimi državami), pri čemer je kazalnik sestavljen iz števila diplomantk, razlik med spoloma pri zaslužkih in števila vodstvenih priložnosti, ki so na voljo ženskam. Do manjšin in priseljencev je Slovenija tudi relativno strpna država. Glede na kazalnik strpnosti, ki je sestavljen iz strpnosti do priseljencev in stopnje diskriminacije do manjšin znotraj posameznih držav, se uvršča na 36. mesto. 50. mesto zaseda glede na kazalnik družbene mobilnosti, ki meri obseg, do katerega imajo posamezniki možnost izboljšati svoj ekonomski položaj z lastnim trudom, ne glede na družbenoekonomski položaj staršev. Precej možnosti za izboljšave je pri kazalnikih sodelovanja, še posebej sodelovanja pri izmenjavi zamisli o inovacijskih ekosistemih med podjetji. Stopnjo sodelovanja merita dva kazal­nika: stopnja medfunkcijskega sodelo­vanja znotraj podjetij (pri čemer zaseda Slovenija 45. mesto) in stopnja sodelovanja med podjetji (po čemer se uvršča na 77. mesto).

Tuji vrhunski kadri redki v Sloveniji
Čeprav je Slovenija glede odprtosti dobro ocenjena, moramo več narediti na tem, da privabljamo talente iz tujine. Po znanju smo rangirani visoko, manjka pa privlačnih priložnosti za vrhunske kadre iz drugih držav. Razlogov za primanjkljaj privlačnih priložnosti je več – pomembno omejitev lahko predstavljata jezik pa tudi višina plač, ki bi pritegnila vrhunske strokovnjake.

Letošnja izdaja indeksa razkriva, da ima deset najvišje uvrščenih držav več skupnih ključnih lastnosti, predvsem pa eno glavno značilnost: vse imajo zelo dobro razvit izobraževalni sistem, ki zagotavlja družbene in timske spretnosti, potrebne za večjo možnost zaposlitve na današnjem trgu dela.

Pomembno je tudi fleksibilno regulativno in poslovno okolje, ki spodbuja razvoj talentov – gre za steber spodbude, kjer ima Slovenija veliko možnosti za izboljšavo. Za visoko uvrščene so značilne še politike zaposlovanja, ki združujejo fleksibilnost in družbeno zaščito ter zunanja in notranja odprtost. Dobre prakse privabljanja nadarjenih ljudi z vsega sveta, s katerim se ohranja konkurenčna prednost, lahko recimo ponudijo majhne in bogate države, kot sta Švica in Danska.

Ljubljana letos prvič na lestvici
Ljubljana je bila letos prvič uvrščena na lestvico, tako da bomo njen razvoj na področju mestnega indeksa konkurenčnosti talentov lahko spremljali šele v prihodnjih letih. Vodilno mesto zaseda Zürich, ki je bil lani 2., Ljubljana pa je na 49. mestu. Položaj mest je ocenjen na podlagi petih stebrov: omogočanje, privlačnost, rast, zadržanje in stebra »biti globalen«.

Pri stebru »omogočanja« sta Ljubljana in Zürich glede na bruto vlaganje v raziskave in razvoj kot odstotek BDP-ja skoraj izenačena (49,3 % v Ljubljani in 49,8 % v Zürichu), zaostajamo pa glede na dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije (70,4 % gospodinjstev ima doma dostop do interneta v primerjavi s 90,4 % v Zürichu). Na uvrstitev Ljubljane vpliva tudi dejstvo, da nima podjetij, uvrščenih na lestvico »Forbes Global 2000«. V stebru »privlačnosti« sta BDP na prebivalca in kakovost življenja v Ljubljani nekoliko nižja, glede na kakovost okolja pa je Ljubljana ocenjena zelo visoko in skoraj izenačena z vodilnim mestom. V Ljubljani ni večjih univerz v svetovnem merilu, imamo nižjo stopnjo maturantov, ki se uspešno vpišejo na univerze (58,5 % v Ljubljani v primerjavi s 70,3 % v Zürichu), po drugi strani pa imamo nekoliko višji odstotek posameznikov v družbenih omrežjih (37,6 % v Ljubljani v primerjavi s 34,1 % v Zürichu). V stebru »zadržanja« je Ljubljana visoko in primerljivo ocenjena na področju osebne varnosti, ima pa nižjo gostoto zdravnikov na 1000 ljudi (29,2 v primerjavi s 54,7 v Zürichu). Mesečni stroški za 4-člansko družino (prilagojeni za pariteto kupne moči) so višji v Ljubljani, prav tako mesečna najemnina za 3-sobno stanovanje v centru mesta. Steber »biti globalen« obsega delež delovne sile s terciarno izobrazbo, ki je v Ljubljani nižji (40,4 % v primerjavi s 61,6 % v Zürichu) in delež populacije s terciarno izobrazbo (42,5 % v primerjavi s 82,8 % v Zürichu). Ljubljana zaostaja na področju povezljivosti letališč, glede na število prebivalcev pa ima višjo prisotnost medvladnih organizacij.