Aktualno:Skoraj vse države v regiji se borijo z iskanjem kvalificiranih zaposlenih zaradi neskladja med izobraževalnim sistemom in praktičnimi znanji, ki jih zahteva trg dela.
Pandemija Covid-19 je povzročila gospodarsko recesijo in motnje na trgu delovne sile. Pospeševanje avtomatizacije in nujna potreba po digitalnih rešitvah, tudi za vsakodnevna opravila, spodkopavajo zaupanje v veščine in znanja posameznikov na trgu dela. Lokalna gospodarstva so bila primorana reševati nastalo krizo sama, posledica dobrih odločitev pa je stabilno okrevanje držav regije vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (EEMENA).
Poročilo Inovantage predstavlja lastnosti delovne sile v EEMENA regiji. Analizira svetovne trende v razvoju in sodelovanju delovne sile, s fokusom na regije vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (države Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Hrvaška, Romunija, Bolgarija, Srbija, Grčija, Turčija, Tunizija in Združeni arabski emirati).
Pripravljenost za delo
Pripravljenost za delo je izraz, s katerim opisujemo postopek opremljanja posameznikov z vsemi spretnostmi, vztrajnostjo in odprtostjo, potrebnimi za iskanje ustrezne zaposlitve, pa tudi za pridobivanje boljših priložnosti, če se te pojavijo. Pripravljenost na delo je osebna odpornost, nad katero bi posameznik moral bedeti, v idealnem primeru že v srednji šoli (Kate Campell, 2019).
En izmed elementov pripravljenosti za delo je zaposljivost. Glede na rezultate raziskave se zdi, da ima regija na splošno težave z zaposljivostjo kadra. Skoraj vse države v regiji se borijo z iskanjem kvalificiranih zaposlenih zaradi neskladja med izobraževalnim sistemom in praktičnimi znanji, ki jih zahteva trg dela. To nakazuje, da so podjetja korak pred izobraževalnimi sistemi, ki bi v idealnem primeru morali izobraževalnemu sektorju v bližnji prihodnosti pomagati, da se osredotoči na bolj pragmatičen učni načrt.
Zdi se, da izobraževanje odraslih in politike vseživljenjskega učenja niso prednostna naloga oblikovalcev politik ali zasebnih vlagateljev. Učinki staranja prebivalstva še niso v celoti občutljivi. Učinek bo viden postopoma, zato se bodo morale vse zainteresirane strani bolj angažirati pri novem in ponovnem usposabljanju ljudi.
Drugi kazalnik, ki nakazuje, da je pripravljenost za delo pomembna, je nizka ocena zunanje odprtosti v večini držav. Ta podsteber opisuje, kako se države uvrščajo glede na neposredne tuje naložbe in prenos tehnologije, priliv visoko-kvalificiranega kadra, število migrantov, število mednarodnih študentov in razširjenost tujega lastništva.
Okrevanje Regije po pandemiji
Pandemija Covid-19 je močno pretresla svetovno gospodarstvo. Države vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike (EEMENA) so zaradi milejše mednarodne povezanosti hitreje in odločneje ukrepale. Vpliv na BDP ni bil tako močan kot na zahodu, saj je večina držav leta 2020 zaključila s četrtletnimi pozitivnimi trendi. Z dosledno srednjo ravnjo usposobljene delovne sile (steber VT Skills) in dobro prilagodljivostjo lokalnih podjetij so države začasno omilile učinke na gospodarstvo. Rast naj bi okrevala leta 2021, vendar je hitrost okrevanja zelo negotova in odvisna od trajanja pandemije, razpoložljivosti in distribucije cepiva ter stopnje izboljšanja zunanje trgovine in naložb. Z drugim valom okužb s Covid-19, ki zajema Evropo, bi bilo okrevanje lahko šibkejše od pričakovanega, zlasti če se pandemija poslabša.
Okrevanje Slovenije
Naraščanje števila primerov Covid-19 je oktobra privedlo do novih omejitev, ki bodo verjetno upočasnile okrevanje slovenskega gospodarstva. Osnutek proračuna države za leto 2021, ki je bil oktobra predložen Evropski komisiji, predvideva večje odhodke za javne naložbe in maso plač. V načrtu so proračunski rezi na drugih področjih porabe. Po napovedih bo fiskalni primanjkljaj ostal velik, hitrost okrevanje pa bo temeljila na zasebni porabi in izvozu. (FocusEconomics, 2020)
Napoved za prihodnost
Ključni element, ki bo za vedno spremenil delovno okolje je prilagoditev ljudi na delo na daljavo. Produktivnost dela kljub izrednim razmeram in delu na daljavo ni upadla, ravno nasprotno, v nekaterih sektorjih se je le še povečala. Grobe številke kažejo, da lahko več kot polovica delovne sile (v EEMENA regiji) svoje delo opravlja na daljavo. Pričakuje se, da bodo podjetja investirala v oblikovanje nove organizacijske kulture ter strukture in se pripravila na izzive, ki jih prinaša taka oblika dela na dobro počutje zaposlenih.