Karierni nasveti
Adecco Urednik
Objavljeno:  22.02.2017

Kadrovska strategija v času digitalizacije – tehnologija in talenti z roko v roki

Bliskovit razvoj, ki ga spremljamo na področju tehnologije in digitalizacije, močno spreminja trg dela in tudi spretnosti, sposobnosti in pridobivanje teh spretnosti, ki jih potrebujejo zaposleni in podjetja za uspešno delo.

Kako lahko zagotovite, da bo vaše podjetje tudi v prihodnosti privabljalo najboljše kadre, ki bodo razvijali prava znanja in veščine za digitalno dobo?

Tehnologija avtomatizira mnoga delovna mesta, transformira in spodbuja mobilnost talentov, vpliva pa tudi na vzpostavitev novih poslovnih modelov in inovativnih načinov sodelovanja. V teh okoliščinah ambiciozni kadri niso vezani na meje, ki jih postavlja lokalni trg dela. Svoje ambicije lahko uresničujejo izven meja in za razvoj svoje kariere najdejo najbolj podjetniško usmerjena okolja. Tako podjetja tekmujejo za najboljše kadre, ne samo s podjetji v svoji okolici, ampak sodelujejo v globalni tekmi za talente, tudi če se tega še ne zavedajo povsem.

V trenutni situaciji na trgu dela lahko pogoje postavljajo iskalci zaposlitve, delodajalci pa jih morajo privabiti – ne samo na ravni podjetij, ampak tudi na ravni države. V novem delovnem okolju so tehnološko znanje, spretnosti ljudi, prilagodljivost in sodelovanje ključ do uspeha. Horizontalne mreže kot nove organizacijske usmeritve nadomeščajo hierarhično organizirana podjetja. Vlade in poslovni igralci morajo sodelovati, graditi izobraževalne sisteme in politike trga dela, ki so primerni za uporabo v spremenjenih okoliščinah na trgu dela.

 

Adecco, vodilni ponudnik kadrovskih rešitev v Sloveniji in svetu, je v sodelovanju z INSEAD, vodilno poslovno izobraževalno ustanovo na svetu, in Capital Leadership Institute of Singapore (HCLI) objavil rezultate letne raziskave Globalni indeks konkurenčnosti talentov (GTCI) 2017, ki meri, kako države ustvarjajo, privabljajo in zadržujejo talente, ter zagotavlja vir za odločanje o strateškem razvoju za spodbujanje konkurenčnosti talentov.

Slovenija v prvi tretjini držav po GTCI

Slovenija se je v ocenjevanju 118 držav, zajetih v raziskavi GTCI, uvrstila na 27. mesto, v stebru poklicnih in tehničnih veščin pa se uvršča še nekoliko višje, med prvih 15 držav, kar je nekoliko slabše kot preteklo leto. Rezultati še kažejo, da naša država le stežka privablja talente iz tujine in ima težave pri ustvarjanju spodbudnega okolja, prav tako pa ji ne uspe zadržati talentov. Direktor Adecca Slovenija, Miro Smrekar, je komentiral rezultate raziskave: »Pomembno sporočilo raziskave je, da so talenti ključ do uspeha družbe. Če bomo imeli odlične talente, nam bo šlo vsem bolje. Zato moramo v sistem izobraževanja in v lasten način dela dodati veščine, kot so podjetniška kultura, pripravljenost na učenje, sposobnost odločanja in skupinskega dela.«

Globalni indeks konkurenčnosti talentov 2017: 10 najbolje uvrščenih držav

Kaj to pomeni za vaše podjetje?

Skozi analizo in primerjave rezultatov posameznih držav so se pojavili številni vzorci in podobnosti, ki jih lahko združimo v ključna priporočila:

  • Tehnologija in hiper-povezljivost spreminjajo naravo dela: poleg demografskih, ekonomskih in socialnih dejavnikov, sta omenjeni spremembi ključ vzpona bolj samostojne in razpršene delovne sile. Prilagodljivost je bistvena beseda našega časa, saj se premikamo iz okolja, ki je temeljilo na tradicionalnem/rednem delovnem razmerju, v okolje, kjer 30 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva v ZDA in Evropi deluje kot samostojni strokovnjak (t. i. freelancer).
  • Razmišljati moramo izven avtomatizacije: ne gre samo za tehnologijo. Doživljamo temeljito preoblikovanje družbe, organizacij, karier, izobraževanja in zaposlovanja. Organizacije v svojem odločevanju postajajo bolj sploščene in medsebojno povezane, rezultati in sodelovanje zmagujejo napram avtoriteti in hierarhrhičnim sistemom, večkariernost je postala norma.
  • Tehnično znanje in socialno-projektne kompetence so bistvenega pomena za nov profil talentov, saj so inovacije vse bolj plod sodelovanja. Ker je svet, v katerem živimo, tako nepredvidljiv, se morajo mladi opolnomočiti za učenje »kako se učiti«, skupaj z ustvarjalnostjo, reševanjem problemov in komunikacijskimi spretnostmi. Učni načrti morajo biti sestavljeni iz izkustvenih in projektnih pristopov, ki temeljijo tudi na možnosti usposabljanja na delovnem mestu (kot je vajeništvo). Poleg »večkariernosti« je vseživljenjsko učenje nuja.
  • Izobraževalne in politike trga dela so ključni izzivi pri sprejemanju sprememb: sodelovanje med vlado, podjetji in izobraževalnimi ustanovami je ključnega pomena za zagotovitev hitre reforme izobraževalnega sistema in oblikovanje politike zaposlovanja, ki združuje prožnost trga dela s socialnim varstvom.

Da bo tudi vaše podjetje spodbudno okolje, ki bo združevalo najboljše talente, zagotovite:

PRILAGODLJIVOST

Spremembe so postale del vsakdana in vse bolj nas silijo, da jim sledimo. Doživljamo temeljito preoblikovanje družbe, organizacij, karier, izobraževanja in zaposlovanja; organizacije so vse bolj medsebojno povezane, rezultati in sodelovanje pa zmagujejo proti avtoriteti in hierarhičnim sistemom. Večkariernost je postala norma, čemur se morajo prilagoditi tako podjetja, kot posamezniki.

INVESTIRANJE

Oborožite svoje zaposlene z najučinkovitejšim orožjem – znanjem. Usposabljanje kadrov je ključnega pomena za uspešno delovanje podjetja; omogočite zaposlenim, da se izobražujejo in mladim, da se usposobijo kar na delovnem mestu.

SAMOSTOJNOST IN SODELOVANJE

Samostojni podjetniki in medsebojno sodelovanje sta vse bolj izrazita gradnika današnjega delovnega okolja – spodbujajte fleksibilnost, mobilnost, povezovanje in samostojno delo namesto avtoritete in hierarhije, saj boste tako v koraku s časom, poleg tega pa se bodo ideje razvijale in nadgrajevale.

Mag. Viviana Žorž, Vodja marketinga in odnosov z javnostmi, Adecco

Vir: The Global Talent Competitiveness Index 2017 – Talent and Technology