Vsebina:

Veliko zanimivega branja vam želi kolektiv Adecco H.R. d.o.o..

p.s. V primeru, da novic ne želite prejemati se lahko odjavite tako, da kliknete na povezavo na dnu te strani in sledite navodilom.
 

Adecco je v okviru svojih poslovalnic v zadnjih nekaj mesecih pripravil vrsto izobraževanj na temo novega Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Mi smo se jim pridružili na izobraževanju, ki je potekalo v Hotelu Mons dne 24.3.2005 pod predavateljskim vodstvom gospe Tuta iz Ministrstva za delo v organizaciji ljubljanske poslovalnice Adecco H.R. d.o.o. Spodnji tekst je krajši povzetek izobraževanja. (Povezava: slike iz izobraževanja).

Kvotni sistem zaposlovanja invalidov je dolžnost delodajalcev, da zaposlujejo invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih. Kvota je glede na dejavnost delodajalca lahko različna in sicer je najnižja možna kvota 2%, najvišja 6%. Zavezanci za izpolnjevanje kvote so delodajalci, ne glede na pravno obliko ali dejavnost, ki zaposlujejo najmanj 20 zaposlenih, pa tudi povezane gospodarske družbe po določbah ZGD, ki skupaj zaposlujejo najmanj 20 zaposlenih (izjema kot povezana družba za izpolnjevanje kvote po ZZRZI se ne šteje invalidsko podjetje).

Delež kvote je odvisen od dejavnosti delodajalca (šteje tista, ki je razvidna iz obvestila o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti za poslovni subjekt-AJPES). Kvotni delež se izračuna za vsako povezano družbo glede na dejavnost posebej (tudi za povezane družbe, ki same niso zavezanci za kvoto). Delež kvote se lahko zniža za delodajalce, ki zaposlujejo manj kot 50 zaposlenih.

V kvoto se štejejo vsi invalidi, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. Invalid, zaposlen na zaščitenem delovnem mestu v običajnem delovnem okolju, se šteje za 1,5 zaposlenega invalida. Invalid, zaposlen v podporni zaposlitvi, se šteje za 2 zaposlena invalida.

Deleži kvote glede na dejavnost delodajalca so razporejeni sledeče:
3% kvota za: dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, finančno posredništvo in izobraževanje.
4% kvota za: trgovino, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe in druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti.
5% kvota za: promet, skladiščenje in zveze in zdravstvo in socialno varstvo.
6% kvota za: kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo in ribiške storitve, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in vodo, gradbeništvo, gostinstvo in poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve.

Delodajalci, ki bodo nad predpisano kvoto zaposlovali invalide, ki so bili kot brezposelni več kot tri mesece prijavljeni na zavodu za zaposlovanje bodo upravičeni do izplačila 12 minimalnih plač.

Nadomestna izpolnitev kvote se lahko realizira s pogodbo o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oz. invalidskim podjetjem (izjema: ne velja pogodba z invalidskim podjetjem, ki je povezana družba). Stroški dela po taki pogodbi morajo biti v višini najmanj 18 minimalnih plač za vsakega invalida, ki bi ga delodajalec moral zaposliti v okviru predpisane kvote (zato morajo biti stroški dela in drugi materialni stroški po pogodbi prikazani posebej).
Plačilo zaradi neizpolnjevanja kvote znaša 70% minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote.

Vzpodbude za zaposlovanje invalidov so: subvencije plač invalidom, plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov, plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju, oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov, nagrada za preseganje kvote, letna nagrada delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov in druge vzpodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide ter druge razvojne vzpodbude.


na vrh

Celotno ponudbo prostih delovnih mestih si lahko vedno pogledate na naših spletnih straneh http://www.adecco.si/

na vrh

 1. Kaj se podjetju bolj splača: redna zaposlitev ali delo preko avtorskih pogodb?

Stroški, ki se pojavijo pri podjetju, če vas zaposli, so:

·        Osnovna bruto plača  + davek na izplačane plače za zaposlene (torej skupaj bruto II) – kakšen je ta procent, je odvisno od tega, v kateri davčni razred padete glede na višino bruto plače

·        Malica za vsak delovni dan v minimalni višini 738,00 SIT/dan

·        Prevoz na delo v višini od 60 – 100% javnega prevoza, odvisno do kolektivne pogodbe v katero spada delodajalec

·        Regres enkrat letno, oz. v sorazmernem deležu, če niste zaposleni celo leto

·        Plačan dopust v višini najmanj 4 tednov (20 delovnih dni za 5 dnevni delovni teden)

·        Plačana bolniška v višini 80% za prvih 30 dni bolezni (potem to prevzame Zavarovalnica) 

Primer: Pri 190.000,00 SIT neto plači ima podjetje celoten strošek 359.700,00 SIT. Tukaj ni všteta malica, prevoz na delo, regres itd. V primeru, da imate kakšno olajšavo (npr. za otroka), je bruto malce manjši.  

Delavec je v 2. razredu pri obračunu za akontacijo dohodnine.

Če ste redno zaposleni, imate krito tudi osnovno zdravstveno zavarovanje, pokojnino, socialno zavarovanje in prispevke za porodniško, če pa delate preko avtorskih pogodb, pa tega ni oz. odvisno kakšen status si uredite. Lahko se prijavite tudi kot fizična oseba in si sami plačujete prispevke.  

V primeru, da delate preko avtorskih pogodb, za podjetje odpadejo skoraj vsi stroški, razen bruto zneska, za katerega ste dogovorjeni. Če ste dogovorjeni za bruto znesek, potem si morate sami izračunati, koliko dobite neto izplačila (odvisno v katero kategorijo spadate po novih pravilih o avtorskih pogodbah).

2. Kakšna je zavarovalna osnova pri samozaposlitvi (najnižja osnova) in pri redni zaposlitvi (če bi imela mesečno neto npr. 190.000 SIT)? Zanima me tudi po kakšni stopnji bi se obračunali prispevki (na internetu sem namreč zasledila različne informacije in procente).

Kako je s prispevki je čisto odvisno od tega, na kakšen način sklenete pogodbo o samozaposlitvi. Lahko ste samostojni kulturni delavec, lahko fizična oseba, ki si sama plačuje prispevke. To je odvisno od kategorije avtorskih pogodb kamor padete.

3. Kakšne so razlike pri bolniški, plačanem dopustu, če primerjamo obe možnosti (samozaposlitev, redna zaposlitev)?

Če ste redno zaposleni, imate pravico do dopusta in 30 dni plačane bolniške s strani delodajalca (nad 30 dni gre v stroške zavarovalnice). Če ste samozaposleni pa mislim, da je spet odvisno od tega, kakšen status imate. Samostojni kulturni delavec namreč mora obračunavati tudi svoje prihodke in stroške in prijavljati knjigovodske izkaze, kot če bi imeli s.p. Kako je tu z dopustom, bi predvidevala, da enako kot pri s.p. če si sproti plačujete vse prispevke.

4. Ali bo delodajalec mojo trenutno plačo znižal zaradi stroškov, ki jih bo imelo podjetje, če me zaposli?

Na to vprašanje se je najbolje obrniti na vaše podjetje, za katerega delate. Odvisno je od tega, kaj je podjetju v interesu in če najdete skupni jezik. Če vas bodo zaposlili, se njim seveda zelo povečajo stroški z vami, tako da je to res odvisno od njihove in vaše vizije sodelovanja na dolgi rok.

Za konkretna vprašanja o davkih predlagamo, da se obrnete direktno na svetovalno službo na DURS.

5. Kako si lahko pridobiš status samostojnega kulturnega delavca?

Status samozaposlenega v kulturi ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) v določbah III. poglavja (od 82. do 89. člena) in iz zakonskega predpisa izveden podzakonski akt - Uredba o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04). Posameznik se v razvid samozaposlenih v kulturi vpiše časovno neomejeno. Samozaposleni v kulturi pa je dolžan ministrstvu sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na pridobitev oz. uživanje pravice v roku 15 dni po njenem nastanku. Vlogo za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi se lahko pridobi v vložišču Ministrstva za kulturo ali na spletnih straneh ministrstva. Sami vlogi je priložena tudi ustrezna uredba, v kateri so navedeni vsi pogoji za vpis in določbe o samem statusu. Popolno vlogo pregleda strokovna komisija, ki izda mnenje. Ministrstvo zaprosi za mnenje tudi ustrezno društvo oz. Kulturniško zbornico RS. Po prejemu mnenj minister po pregledu vloge izda bodisi pozitivno ali negativno odločbo, zoper katero je dopusten upravni spor na pristojnem upravnem sodišču v roku 30 dni od prejema odločbe. V kolikor posameznik izpolnjuje pogoje za vpis, Ministrstvo za kulturo izda odločbo o vpisu v razvid, s katero si mora v roku 8 dni od prejema odločbe urediti svoj delovni status na pristojnem davčnem uradu, kjer mu določijo višini socialnih prispevkov, katere je dolžan plačevati, in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer si uredi zdravstveno zavarovanje. Posameznik, ki je že vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi, lahko s posebno vlogo zaprosi za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, kar pomeni, da mu država oz. ministrstvo za kulturo plačuje socialne prispevke od najnižje pokojninske osnove. Postopek se prične na vlogo stranke, ki pridobi obrazec v vložišču ministrstva ali na spletnih straneh ministrstva. Vsi pogoji za pridobitev te pravice so navedeni v ustrezni uredbi, ki je priloga k obrazcu. Popolno vlogo pregleda strokovna komisija, ki poda svoje mnenje. Mnenje o delu predlagatelja poda tudi ustrezno društvo oz. Kulturniška zbornica RS. Po pridobitvi vseh mnenj vlogo pregleda minister in izda ustrezno odločbo za triletno obdobje. Z uveljavitvijo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo sta bila črtana pogoja stalnega bivališča in državljanstva v RS. Za izdajo odločbe o vpisu v razvid mora ministrstvo razpolagati s podatki o stalnem bivališču v RS ali veljavnim dovoljenje za začasno prebivanje v RS, za določitev pristojnega izpostave davčne uprave in zavod za zdravstveno zavarovanje.

Pripravila Maja Murko, direktorica področja Iskanje in selekcija kadrov

Vabimo vas, da nam pišete in nam na spodnji mail naslov sporočite vprašanja vezana na iskanje zaposlitve. Veseli bomo tudi predlogov, komentarjev... V vsaki izmed številk bomo obravnavali po eno izmed vprašanj v rubriki Nasvet meseca. Kontaktni mail:
polona.romihadecco.si

Vaš Adecco H.R. d.o.o. kolektiv.
Adecco novičke uredila Polona Romih

na vrh