pošiljamo vam svežo izdajo Adecco novičk, ki vas v tokratni poletno obarvani številki obvešča o aktualnih dogodkih in novostih na trgu delovne sile.

Vsebina:

Veliko zanimivega branja vam želi kolektiv Adecco H.R. d.o.o..

p.s. V primeru, da novic ne želite prejemati se lahko odjavite tako, da kliknete na povezavo na dnu te strani in sledite navodilom.
 

Z delovnopravnega vidika lahko pri ugotavljanju pravnega položaja žensk upoštevamo kot najpomembnejše naslednje tri sklope vprašanj: enakopravnost pri zaposlovanju, enakopravnost v času trajanja delovnega razmerja in enakopravnost glede enakega plačila za delo in enake vrednosti.

Najpomembnejša značilnost glede položaja žensk v delovnem pravu in socialni varnosti pri nas je zelo zanimivi primerjati z usmeritvami glede obravnavanja problemov položaja žensk drugod po svetu. Pri tem verjetno ne pretiravamo, če trdimo, da spada naša zakonodaja z obravnavanega področja med naprednejše. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni s stanjem, še zlasti, če poleg samih norm upoštevamo tudi njihovo uresničevanje. Ugotavljamo lahko več okoliščin, v katerih ženska v resnici nima položaja, ki bi ga glede na ustavno načelo enakosti ne glede na spol morala imeti. Ugotavljamo in razmišljamo tako kot drugod po svetu. Prvič: v zvezi z zaposlovanjem žensk se pojavljata skoraj povsod dve značilnosti: zaposlovanje v tako imenovanih ženskih poklicih in, da večanje deleža žensk v sestavi aktivnega prebivalstva spremlja tudi zvečanje odstotka brezposelnih žensk. Drugič: v svetu vedno več žensk dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, vendar mnogi opozarjajo, da ta »ugodnost« v resnici slabo vpliva na samo zaposlovanje žensk pa tudi nekatere pravice iz delovnega razmerja in socialne varnosti. Tretjič. Pravna enakopravnost žensk še ne pomeni, da je odpravljena tudi resnično diskriminacija. Četrtič: postavlja se vprašanje, ali v določenem trenutku družbeno gospodarskega razvoja posamezne norme tako imenovane varstvene narave ne začnejo ovirati uresničevanja načela enakosti gleda na spol v vsakdanjem življenju in na vseh področjih življenja. Tudi drugod v svetu zasledimo stališče, da je treba v začetku 20. stoletja uveljavljeno zamisel o varstvu žensk pri delu nadomestiti z zamislijo o enakosti spolov. To zamisel bolj razviti podpirajo, manj razviti pa zavračajo; v vzhodnoevropskih socialističnih državah jo obravnavajo vedno skupaj z zamislijo o tem, da je varstvo žensk pri delu nujno in pri tem pojmujejo zamisel o enakosti spolov kot temelj. Drugače povedano: zamisel o enakosti pravic ne glede na spol in sredstva za njeno uveljavitev v svetu pojmujejo različno. Petič: izboljšanja položaja žensk pri delu in v okviru socialne varnosti ni mogoče pričakovati, če se ne bo izboljšal položaj vseh zaposlenih, torej tudi moških.

Ali se položaj žensk in moških spreminja?

Dovolimo si previdno domnevo, da se. Kljub neenakopravnemu položaju je zaposlovanje ( vsaj nekaterim) ženskam le prineslo večjo samostojnost, neodvisnost, samozaupanje, samozavest… Mogoče smemo po nekaterih premikih na področju gospodinjskega in družinskega dela le sklepati, da to ni večna »narava« vloga le žensk, ampak da to zmorejo tudi moški. Prav tako tudi ženskam že dejstvo, da so ženske ne preprečuje opravljanja »moških« poklicev. Zlasti pri mlajših moških lahko opazimo, da postopoma prevzamejo nekatera gospodinjska opravila (čeprav pogosteje tista, ki zahtevajo fizično moč ali kako tehnično veščino) in se več ukvarjajo z otroki. In mogoče je tudi čedalje manjše število žensk, ki bi želel svoje odraslo življenje preživeti kot gospodinje-žene-matere.Sicer pa že zaradi daljše življenjske dobe in manjšega števila otrok postaja materinstvo/očetovstvo le eno od življenjskih obdobij…Mogoče bo zato tudi vzdušje v družini (kot še vedno pomembnem dejavniku primarne socializacije novih članov družbe) postalo bolj ugodno za oblikovanje androginega značaja (kombinacija »moških« in »ženskih« lastnosti v isti osebi ne glede na njen/njegov biološki spol).

Po nekaterih raziskavah iz osemdesetih let pa smemo sklepati, da v Sloveniji še vedno prevladuje dokaj stereotipna porazdelitev družbenih in družinskih vlog moških in žensk. V Sloveniji je zaposlena skoraj vsaka odrasla ženska, raziskave pa kažejo, da ženske še vedno opravljajo večino gospodinjskih del, skrbijo za vzgojo in varstvo otrok. Pa tudi že sama struktura zaposlenosti žensk v Sloveniji kaže, da je v primerjavi z zahodnimi državami izredno malo žensk na vodilnih položajih, čeprav je tudi v omenjenih državah razmerje v korist moških. Izredno malo jih najdemo tudi v politiki, manj kot v nekaterih evropskih državah. To je verjetno posledica še vedno močno navzoče patristične kulture. Preobremenjenost mnogih žensk v Sloveniji z družino in zaposlitvijo pa jim otežuje poseganje na druga področja.
Dokler pri nas vlada dokaj uniformna in stereotipna porazdelitev družbenih in družinskih vlog moških in žensk ter stereotipni življenjski stili, bi uvedba evropskega delovnega časa, deljenega dela, dela doma in podaljšanega porodniškega dopusta samo za ženske, silila ženske nazaj v družino in v njihovo podreditev tradicionalnim družinskim in družbenim vlogam…
…upamo si tudi trditi, da je kljub vsem parolam o enakopravnosti še vedno sen slovenskega moškega imeti ženo doma kot gospodinjo-mater in ne kot enakopravno partnerico (ali konkurentko) v politiki. Prav tako vsebuje vse več pogodb o sklepanju delavnega razmerja podpisano izjavo ženske kot delojemalke, da ne bo imela otrok v pogodbeno določenem obdobju…

Iris Šibav, Vodja projektov za področje Nove gorice in okolice

na vrh

Celotno ponudbo prostih delovnih mestih si lahko vedno pogledate na naših spletnih straneh http://www.adecco.si/

na vrh