Poročilo Inovantage: Naložba v delovno silo – preoblikovanje pristopov do človeškega kapitala

Novice Objavljeno:  08.07.2020

Z veseljem in ponosom vam predstavljamo peto edicijo poročila Inovantage z naslovom Naložba v delovno silo – preoblikovanje pristopov do človeškega kapitala.

Dinamika odnosa do človeškega kapitala še nikoli ni bila bolj pomembna, kot v tem trenutku. Leto 2020 se je začelo z nepredvidljivo korona krizo, ki je prisilila države v skoraj popolno zaustavitev poslovanja z namenom preprečevanja širjenja okužbe in popolnega zloma zdravstvenega sistema.

Lahko že zaznavamo kazalnike – vsaj kratkoročne – gospodarskega nazadovanja in povečanja brezposelnosti. A vendar se še vedno učimo, kako bo epidemija vplivala na naše vsakdanje življenje.

Tokratnja izdaja poročila inovantage osvetljuje področja, v katera moramo vlagati, da lahko v prihodnje zavarujemo delovno silo. Poročilo analizira svetovne trende v razvoju delovne sile, osredotoča pa se na regijo Srednje Evrope in MENA regije, vključno s Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško, Romunijo, Bolgarijo, Srbijo, Grčijo, Turčijo in Združene arabske emirate.

V Adecco skupini močno verjamemo v izboljšanje prihodnosti za vse. V zadnjih nekaj letih smo tesno sodelovali z vladami, univerzami in korporacijami, da bi razvili celovite in trajnostne modele, ki so najbolj primerni za različne potrebe. Trije ključni modeli so razvili pristope, ki bodo postali finančna prednost, oddelki, korporacije in celo celotna gospodarstva lahko pridobijo nova znanja in spretnosti za zagotavljanje dolgoročnih koristi.

Pogovor o naložbi v novo strokovno znanje preusmetimo s pozivom k večji prožnosti s poudarkom na »prožni varnosti«. To pomeni izboljšanje fleksibilnosti in socialne varnosti za zaposlene.

Premik k prožnemu delu je bil vzporeden z nekaterimi temeljnimi družbenimi spremembami. Kot prvo so hitre tehnološke spremembe postale še hitrejše, spremembe v sektorjih pa je pospremila avtomatizacija. Večja dostopnost je prekinila nekatere tradicionalne storitve, kot sta dostava hrane in prevoz. Drugi trend je povečana globalizacija tradicionalno javnih storitev. Zdravstvene storitve in visoko šolstvo vedno bolj iščejo stranke čez mejo. Tretji trend je pojav interneta stvari, ki sledi zmanjšanju odvisnosti od lokalne infrastrukture. Nazadnje, hitrost preobrazbe potreb po zaposlovanju pomeni, da je vseživljenjska keriera v veliki meri zastarela.

Epidemija korona virusa je bila močan katalizator prožnih delovnih ureditev. Po vsej Evropi in širšem svetu so vlade in podjetja vodili številne prilagodljive delovne dogovore, ki vključujejo:

  • Povečan poudarek na delu od doma, kadarkoli je to mogoče
  • Diferencirani sporedi, s katerimi se želimo izogniti gneči v javni prometni uri
  • Posebna ureditev za delavce z majhnimi otroki, ki so zaprti iz dnevnega varstva ali šole
  • Sheme tehnične brezposelnosti, namenjene zagotavljanju dohodka delavcem, ki so zaradi krize postali brezposelni

 

Epidemija nam pokazala novo prednost varnosti na delovnem mestu. Adecco skupina si je dejavno prizadevala za širjenje dobrih praks pri zagotavljanju varne vrnitve na delo zaposlenim po celem svetu. Tretji del, ki je pomemben za naložbe v človeški kapital so demografski premiki, ki se pojavljajo v družbi. Trenutno so v delovnem okolju tri različne generacije, zato je za podjetja in sisteme vse bolj pomembno, da se osredotočijo na odrasle in starejše. Vseživljensko učenje ni več nekaj, kar je dobro imeti, ampak definira kako delujemo v 21. stoletju.

Ključne ugotovitve, ki smo jih prevzeli:

  • Bolj usposobljeni delavci vodijo do večje produktivnosti, boljših dohodkov posameznika in večje varnosti na fleksibilnem trgu dela
  • Prihodnja izolacija spretnosti delavcev zmanjša šoke zaradi tehnoloških sprememb in vodi v proaktivno prilagajanje
  • Spretnosti delovne sile so prednosti posameznih organizacij, saj dolgoročno vlagajo v nadaljnje zaposlitve in dodatne nagrade
  • Prilagodljivo delo omogoča nezdostno zastopanim skupinam boljši dostop do trga dela, hkrati pa zmanjšuje tveganje dolgotrajne brezposelnosti
  • Mnoge države zaostajajo pri sprejemanju prožnih delovnih praks, vendar bi lahko okrevanje po epidemiji vključevalo znatne spremembe na delovnem mestu
  • Zaa resnično prožno varnost se morajo sistemi socialne varnosti spremeniti in prilagoditi novemu trgu dela
  • Vseživljensko učenje predstavlja širšo obliko prekvalifikacije, ki je pogosto urejena kot del javnih politik, ki. Pripravljajo družbe na tehnološke spremembe in starajočo se delovno silo
  • Vseživljensko učenje koristi vsem glavnim deležnikom na delovnem mestu, vključno z zaposlenimi, delodajalci in javnimi organi.

Iskreno se zahvaljujemo našim akademskim in komercialnim partnerjem za njihov prispevek k poročilu in za podporo pri objavi veljavnega raziskovalnega gradiva s poudarkom na CEE na področju zaposlovanja in izobraževanja.