GTCI 2019: Spodbujanje podjetniškega talenta

HR nasveti Objavljeno:  31.01.2019

Prevladujoča skrb za podjetja, države in mesta so postali problemi pridobivanja talentov, pri čemer je uspešnost talentov videna kot glavni faktor za rast in blaginjo, kar potrjuje tudi letošnje poročilo Globalnega indeksa konkurenčnosti talentov (GTCI). Ta lestvica razvršča države in mesta glede na njihovo privlačnost za najboljše kadre. Vsako leto ga pripravi poslovna šola INSEAD v sodelovanju s Skupino Adecco in družbo Tata Communications.

Kaj je GTCI?

Poročilo je celovita letna primerjalna analiza, ki meri, kako uspešno države in mesta ustvarjajo, privabljajo in zadržijo talente. Poleg tega predstavlja edinstven vir, s pomočjo katerega lahko odločevalci spremljamo širšo sliko globalne konkurenčnosti talentov in razvijamo strategije za izboljšanje svoje konkurenčnosti. Indeks za leto 2019 zajema 125 držav in 114 mest, ki obsegajo vse skupine dohodkov in ravni razvoja. Nova lestvica za leto 2019 kaže, da so Švica, Singapur in Združene države Amerike še naprej vodilne. Slovenija se letos uvršča na 29. mesto (lani je bila 28., ob prvem izvajanju raziskave leta 2013 pa 25.). 

Fokus letošnjega poročila je podjetniški talent

Pomembno je, da se podjetniški talent spodbuja, neguje in razvija po svetu ter kako vpliva na relativno konkurenčnost različnih gospodarstev. Zaradi pomembnosti podjetniškega talenta, na trg dela prihajajo novi pristopi, ki ga spodbujajo in zavarujejo prihodnost zaposlenih. Primer tega je trud za razvijanje “bottom up” inovacij (od spodaj navzgor) in krepitev moči zaposlenih. 

Alain Dehaze, glavni izvršni direktor Skupine Adecco pravi: »Rezultati letošnjega poročila GTCI so dokaz, da je podjetniški talent vse bolj viden kot eden od načinov za krmarjenje v svetu, ki se nenehno spreminja. Njegovo spodbujanje je vitalni del za ustvarjanje pravega okolja, v katerem se lahko talenti krepijo, in sejanje semen za prihodnji uspeh.« 

Slovenija skupno uvrščena na 29. mesto

Države so v poročilu kategorizirane glede na geografsko lokacijo, prebivalstvo in višino dohodkov.

Slovenija je primerljiva na področju:

  • zadržanja talentov,
  • nabora poklicnih in tehničnih veščin,
  • nabora veščin globalnega znanja,
  • glede na majhno plačilno vrzel med spoloma,
  • vključenost v poklicno in v terciarno usposabljanje,
  • v branju, matematiki in znanosti,
  • na področju rasti,
  • glede na faktor politične stabilnosti in odsotnosti nasilja.

Na katerih področjih se lahko izboljšamo:

  • na področju privlačnosti za talente,
  • na področju omogočanja, torej ustvarjanju spodbudnega okolja, ki bi privabljalo talente iz vsega sveta,
  • v odnosih med gospodarstvom in vlado,
  • pri enostavnosti zaposlovanja.

Ljubljana 50. na lestvici mestnega indeksa konkurenčnosti talentov

Ljubljana je bila letos drugič uvrščena na lestvico mestnega indeksa konkurenčnosti talentov – zaseda 50. mesto, medtem ko je bila lani 49. Položaj mest je ocenjen na podlagi petih stebrov: omogočanje, privlačnost, rast, zadržanje talentov in stebra »biti globalen«.

Izboljša se lahko predvsem na področju vlaganja v raziskave in razvoj in glede na dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije. Poleg tega ima Ljubljana nižjo stopnjo vključenosti posameznikov v družbena omrežja. Kakovost življenja je ocenjena nekoliko višje kot v vodilni Washingtonu, BDP na prebivalca pa je nižji.

Prednost Ljubljane je predvsem na področju osebne varnosti, a zaostaja npr. glede na gostoto zdravnikov.

Čeprav ima Ljubljana manjšo stopnjo večjih univerz v svetovnem merilu, ima primerljivo stopnjo vključenosti populacije med 20. in 24. letom starosti v terciarno izobraževanje. Na uvrstitev vpliva tudi dejstvo, da Ljubljana nima podjetij, uvrščenih na lestvico »Forbes Global 2000«.

Dolgoročnejši pogled

GTCI za leto 2019 ponuja longitudinalno analizo konkurenčnosti talentov glede na rezultate raziskave od leta 2013. Glavno odkritje je, da se povečuje vrzel, ki ločuje prvake med talenti in preostanka globalne skupnosti. Konkurenčnost talentov se povečuje v skupinah držav, ker je že primerljivo visoka in slabi v tistih, kjer je relativno nizka.

Rezultati nam prikazujejo, da:

  • države, ki so uvrščene najvišje, so najbolj odprte do podjetniškega talenta.
  • digitalizacija in globalizacija povečujeta pomembnost podjetniškega talenta.

Mesta se hitreje razvijajo v središča za talente

Iz rezultatov lahko sklepamo, da mesta prej kot države razvijajo močno vlogo središča za talente in bodo ključna pri preoblikovanju globalnega področja talentov. Vse večjo pomembnost mest lahko pripišemo njihovi večji fleksibilnosti in sposobnosti za prilagoditev novim trendom in vzorcem – kot prožne ekonomske enote, kjer se lahko politike spreminjajo hitreje, so tako mesta bolj privlačna za talente, predvsem za podjetniški talent.

Slovenija je na nekaterih področjih konkurenčna, pri zadrževanju in privabljanju talentov pa imamo še veliko prostora za napredek.

Rezultate in celotno poročilo si lahko preberete na http://adec.co/PMybT3.