Za večjo zaposljivost nujne ekonomske spodbude

Valentina Franca
kadri@finance-on.net

objavljeno 4.12.05 22:30, št. 234/2005

 

 

Vladne reforme bi lahko omogočile prožnejši trg delovne sile, vendar le, če bodo zagotovljene ustrezne olajšave in finančne spodbude

 

Delodajalci ne poznajo vseh možnosti, ki jih zagotavlja zdajšnja zakonodaja, zato zgolj sprememba predpisov ne bo zadostovala za povečanje prožnosti na trgu delovne sile. Posameznike iz gospodarstva, sindikatov, kadrovskega področja in akademskih vod smo prosili za komentar predlaganih vladnih reform, ki se nanašajo na trg dela. Predlogi vladnih sprememb na področju trga dela predvidevajo zmanjšanje ovir za zaposlovanje za nedoločen čas, pospeševanje zaposlovanja s krajšim delovnim časom in drugih oblik fleksibilnega dela, ureditev študentskega dela, da to ne bo nelojalno konkuriralo drugim oblikam začasnega dela, maksimiranje višine odpravnine za delavce in menedžerje, uveljavitev in morebitno davčno spodbudo udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetja.

Marjan Mateta, Mitol: "Glavni motivator delodajalcev je ekonomska učinkovitost. Ob odsotnosti finančnih spodbud, kot so olajšave za zaposlovanje mladih diplomantov, je večja fleksibilnost trga dela vprašljiva."

 

Drago Lombar, sindikat Neodvisnost: "Že zdaj imamo dovolj fleksibilno zakonodajo, le da to v praksi ni vedno opazno."

Nujne olajšave za težje zaposljiv kader

Marjan Mateta, direktor Mitola iz Sežane, se strinja, da je treba povečati zaposljivost, vendar so za to nujne ekonomske spodbude. Po njegovem mnenju se delodajalci odločajo predvsem na podlagi ekonomske učinkovitosti, zato bi morale reforme vključevati tudi konkretne davčne olajšave in nižje prispevke za težje zaposljiv kader, na primer diplomante brez delovnih izkušenj, kar bi vplivalo tudi na boljšo ureditev študentskega dela. To po mnenju Mateta pomeni deformacijo na trgu dela, saj zdajšnji sistem omogoča, da posameznik študira do 30. leta, namesto da bi se zaposlil čim prej.

Iskalce zaposlitve je treba izenačiti

Tudi izvršni direktor kadrovske agencije Adecco Miro Smrekar poudarja, da se delodajalci pogosto odločajo le na podlagi stroškov. Po njegovih izkušnjah je med delodajalci in brezposelnimi velik prepad, zato ne vedo, kaj kdo potrebuje oziroma ponuja. To bi lahko rešili s pogostejšim izvajanjem fleksibilnih oblik zaposlovanja. Za dosego večje zaposljivosti pa predlaga izenačenje iskalcev zaposlitve. "Pri izbiri kandidata delodajalci tehtajo, kakšne izkušnje ima delavec in kakšne stroške jim bo prinesel s prevozom na delo, delovno dobo, regresom in podobno. Ker izkušenj ne morejo vedno preverjati, se odločajo samo na podlagi nižjih stroškov. Če bi bili posamezniki stroškovno bolj izenačeni, bi delodajalci več pozornosti namenjali drugim dejavnikom."

Miro Smrekar, Adecco: "Delodajalci razumejo vzajemni odnos z delavcem, vendar jih današnja ureditev sili k razmišljanju o nižjih stroških dela. Zato bi bilo treba izenačiti iskalce zaposlitve."

 

Zvone Vodovnik, fakulteta za upravo: "Maksimirana višina odpravnine ne bo preprečila zlorab na tem področju."

Veljavna zakonodaja je dovolj fleksibilna

"Če bi vse institucije, kot so inšpektorati in sodišča, delovale skladno z zakoni in z namenom, za katerega so ustanovljene in pooblaščene, bi to zagotovo pozitivno vplivalo na delovno uspešnost in zaposljivost. Naša zakonodaja je že danes dovolj prožna, le da ni vedno ustrezno izvajana v praksi," meni Drago Lombar, predsednik sindikata Neodvisnost. Če bi delavec vedel, da je že zdaj zaščiten in da lahko pričakuje udeležbo pri dobičku, bi to vplivalo na njegovo delovno motivacijo, trdi Lombar.

Delavcem zagotoviti nadomestne pravice

Strokovnjak s področja delovnega prava Zvone Vodovnik z ljubljanske upravne fakultete meni, da povečanje prožnosti trga dela ni mogoče, ne da bi bil vsaj delno prizadet interes varstva trajnosti zaposlitve delavcev. Zato jim je po njegovem mnenju treba zagotoviti druge enakovredne pravice. "Doseči je treba ravnovesje med interesi kapitala in dela. Če se poveča prožnost v korist delodajalca, naj se tudi varnost zaposlenih. Družboslovne znanosti so to poimenovale flexicurity." Rešitev ne vidi v večjem spreminjanju zakonodaje, ampak v izboljšanju nejasnih in tehnično pomanjkljivih zakonskih ureditev.

Študente izobraževati o pravnem položaju delavca

Po Vodovnikovih besedah pretirano zaposlovanje za določen čas (nad 70 odstotkov novih zaposlitev) kaže nizko stopnjo znanja in poklicne kulture dela vodstvenega kadra. "Ta očitno zanemarja dejstvo, da je uspeh organizacij odvisen tudi od zadovoljstva in motiviranosti zaposlenih ter njihovega občutka pripadnosti. Temu se ne moremo čuditi, saj so redke šole, ki celovito izobražujejo bodoče menedžerje ter druge študente o pravnih in sorodnih vidikih položaja delavca in skupin delavcev v organizaciji," meni.

 

Različna mnenja glede določanj višine odpravnin

Z omejitvijo višine delavčeve odpravnine se Lombar ne strinja, saj se mu ta že zdaj zdi prenizka. Nasprotno pa meni, da je treba omejiti odpravnine menedžerjev. Te so po njegovem previsoke, temeljiti bi morale na rezultatih dela, ne na klavzuli individualne pogodbe. Vodovnik nasprotuje uvedbi maksimalne višine odpravnin: "Drži, da so se v praksi na tem področju pojavljale zlorabe, vendar jih ne bo preprečilo maksimiranje višine odpravnine. Zagotoviti pa je treba varovalne postopke ter vnaprejšnjo obveščenost različnih subjektov, vključno s socialnimi partnerji."