Kadrovske štipendije le za deficitarne kadre

Valentina Franca
kadri@finance-on.net

objavljeno 5.7.05 22:30, št. 129/2005

 

 

Vzrok za to so slabe državne spodbude; predlog sprememb zakona o zaposlovanju predvideva kombinacijo kadrovske in republiške štipendije

 

Število kadrovskih štipendij se je v zadnjem desetletju prepolovilo, čeprav kadrovski strokovnjaki poudarjajo, da je to naložba v prihodne kadre. Predlagane zakonske spremembe predvidevajo uvedbo kombinacije kadrovskih in republiških štipendij, a še ni znano, kdaj.

Konec leta 2003 je bilo podeljenih 6.864 kadrovskih štipendij, kar je skoraj za polovico manj kot pred desetimi leti. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa za šolsko leto 2004/2005 celo ugotavlja, da kadrovske štipendije pomenijo minimalni delež v štipendiranju.

Potrebne bodo finančne spodbude

Ministrstvo kot razloga za to navaja nezadostno stimulacijo delodajalcev za podeljevanje štipendij in neugodne gospodarske razmere. Kadrovsko štipendiranje je odvisno od ekonomske moči in razvitosti gospodarstva, aktivnost pa v celoti prepuščena podjetjem in organizacijam, tako da jih država lahko spodbudi k večjemu štipendiranju le s finančnimi in drugimi spodbudami.

Kombinacija kadrovskih in republiških štipendij

Glede na predlagane spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti naj bi uvedli novo različico štipendiranja - kombinacijo republiških in kadrovskih štipendij. Delodajalci bodo glede na pojasnila ministrstva lahko izbrali štipendista z republiško štipendijo, ki se bo izobraževal za deficitarne poklice. Predlog predvideva, da bo delodajalec plačeval določeno višino kadrovske štipendije, preostanek pa se bo financiral iz sredstev, pridobljenih iz koncesijske dajatve za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom.

Kdaj novosti, še ni znano

Kakor razlagajo na ministrstvu, želijo po tej poti povečati zanimanje dijakov in študentov za deficitarne poklice in spodbuditi delodajalce za vlaganje v prihodnje kadre. Podrobnosti glede štipendiranja bo določil pravilnik, ki bo pripravljen v treh mesecih po sprejetju zakona. Podatka, kdaj bo predlog sploh poslan v zakonodajni postopek, pa še nimajo.

Kadrovska štipendija je naložba

Kadrovsko štipendiranje prinaša koristi tako štipendistu kot štipenditorju, meni Maja Murko iz kadrovske agencije Adecco. Štipendist poleg prejemanja štipendije navadno opravlja prakso v podjetju in tako spoznava delovni proces, hkrati pa delodajalec uvaja štipendista v delovno okolje in ga pripravlja na redno zaposlitev. Murkova pravi, da podjetja kadrovske štipendije opredeljujejo kot naložbo, saj želijo tako dolgoročno spodbuditi mlade pri izbiri študijev za poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje. Tako si pridobijo ustrezen kader za nemoten delovni proces in razvoj. Največja ponudba kadrovskih štipendij je prav zato po njenem mnenju na področju tehničnih poklicev, predvsem strojnega in elektrotehničnega visokošolskega izobraževanja.

 

Samo za nadpovprečno uspešne

Stojan Petrič, predsednik koncerna Kolektor Group, pravi, da je štipendiranje zanje pomemben vir pridobivanja ključnih kadrov. Od leta 2000 se je njihovo število gibalo med 127 in 185, delež štipendij za naravoslovne in tehnične poklice pa vseskozi narašča - v tem šolskem letu dosega 44 odstotkov štipendistov. Štipendirajo predvsem nadpovprečno uspešne študente tehničnih usmeritev, po tej poti pa opravijo začetni izbor med kandidati za zaposlitev.