Osemurni delovnik tudi pri nas čedalje redkejši

Dunja Turk
dunja.turk@finance-on.net

objavljeno 29.3.05 22:30, št. 61/2005

 

 

Zadovoljstvo z delovnim časom je kljub temu precej veliko; pri iskanju službe so na dolžino delovnika najmanj občutljivi menedžerji in plačani po učinku

 

Maja Murko, Adecco: "Posamezniki, katerih plačilo je vezano na uspešnost, raje delajo dlje, saj pomenijo dodatno opravljene ure dodatek k plači. V podjetjih, kjer ne plačujejo po učinku, je nezadovoljstvo zaradi podaljševanja delovnega časa večje."

Več raziskav kaže, da dolgi delovnik negativno vpliva na posameznikovo osebno življenje, stres in učinkovitost pri delu. Kljub temu mnoga podjetja, tudi pri nas, pričakujejo, da bodo zaposleni delali več kot osem ur. To se kaže tudi na zaposlitvenih pogovorih, kjer je odnos kandidata do dolgega delovnika odvisen od vrste dela, starosti in sistema nagrajevanja.

Delovni čas in nenapisana pravila glede njegovega podaljševanja, ki veljajo v čedalje več podjetjih, zanimajo vse kandidate, a se njihovi pogledi razlikujejo glede na delovno mesto in druge dejavnike, ugotavlja Maja Murko, direktorica področja iskanja in selekcije kadrov pri agenciji Adecco.

Višja plača, daljši delovnik

Ugotavljamo, da o delovnem času ne sprašujejo kandidati za vodstvena delovna mesta, pravi Murkova. Zgodi se, da kdo med njimi zaradi družinskih obveznosti izrazi željo po osemurnem delovniku, a se večinoma zavedajo, da takšnih ni več veliko. Občutljivost na delovni čas je manjša tudi v primerih, ko je plača višja v primerjavi s podobnimi delovnimi mesti, ne glede na hierarhični položaj.

Mladi so pripravljeni več delati

Pripravljenost na dolg delovnik je odvisna tudi od starosti. Mladi brez družine so po besedah Murkove večinoma pripravljeni delati več in se jim zdi samoumevno, da se morajo s tem dokazati. Pozneje, ko imajo družine, se vrednote in potrebe spremenijo, predvsem pri ženskah. Mladi si tudi pogosteje želijo bolj spremenljivega delovnika ali dela na domu, vendar je zadnje v Sloveniji za zdaj precej redko in le pri poklicih, kot je na primer programer.

Sistem nagrajevanja vpliva na zadovoljstvo

Do razlik v sprejemljivosti podaljšanega delovnika prihaja tudi glede na sestavo plače oziroma sistem nagrajevanja. Posamezniki, katerih plačilo je vezano na uspešnost, veliko raje delajo dlje, saj pomenijo dodatno opravljene ure dodatek k plači. V podjetjih, kjer ne plačujejo po učinku, je nezadovoljstvo zaradi podaljševanja delovnega časa po besedah Murkove praviloma večje. Raziskava SiOK, ki hkrati z organizacijsko klimo meri tudi zadovoljstvo zaposlenih, med drugim z delovnim časom, kaže, da so zaposleni v domačih podjetjih z njim dokaj zadovoljni. To je ena redkih kategorij, katerih vrednost je lani v primerjavi z leti prej narasla.

Za neravnotežje službe in družine kriv predolg delovnik

Več kot polovica Britancev ni zadovoljna z ravnotežjem med osebnim in poslovnim življenjem, glavni razlog za to pa je, da v službi preživijo preveč časa. Podaljšani delovnik pripisujejo prevelikim obremenitvam na delovnem mestu in naravi dela pozno v noč, kar spodbujajo mnoga podjetja. To je po pisanju kadrovskega portala hrgateway.com pokazala pred nedavnim opravljena raziskava. Pogosto povzroča podaljšani delovnik več in višjo raven stresa, fizične in psihične zdravstvene težave, vpliva pa tudi na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, kar se pozna pri delovni učinkovitosti. Sodelujoči v raziskavi vidijo rešitve v bolj prilagodljivem delovnem času, večji zavzetosti delodajalcev za dobro zaposlenih in spodbujanju boljše organizacije dela.