Težave zaradi nenapisanih zahtev delodajalcev

Kako lahko agencija v zgolj dveh minutah prebere življenjepis in prijavo ter odloči, da kandidat ni primeren, sprašuje naš bralec – Agencija ni dolžna pojasnjevati

BANDUR Simona, 28.06.2005

Bralca je predvsem zmotil odnos, ki ga je pokazal direktor agencije, saj po tako hitrem odzivu ni bilo prav nič težko ugotoviti, da življenjepisa niti prebral ni. »Vse razpisane pogoje sem izpolnjeval, izkušenj imam več, kot je zahtevano, zato bi mi lahko vsaj pojasnil, zakaj se je tako odločil; če ne drugega, z odgovorom, da ima bolj sposobnega kandidata,« je dejal. Prek zaposlitvenih portalov že nekaj mesecev išče ustrezno delovno mesto, a četudi velikokrat izpolnjuje pogoje, se še ni prebil do pogovora z morebitnim delodajalcem, nemalokrat niti odgovora ne dobi. Ponavadi se prijavlja na oglase, v katerih naročnik ni razkrit, kar se mu prav tako ne zdi prav.

Njegovo pritožbo smo preverili pri direktorju Moje kariere Matjažu Jerovšku. Ta je zatrdil, da deluje v skladu z etičnimi načeli in odgovori vsem, ki pošljejo vlogo, tistim, ki že v osnovi ne izpolnjuje pogojev, »pač takoj posreduje odklonilen odgovor«. »Razumem njegovo prizadetost, vendar mu nisem dolžan pojasnjevati, zakaj je dobil negativen odgovor. Agencije nismo socialne ustanove in ne podaljšana roka zavoda za zaposlovanje. Delamo po navodilih naročnikov, in če kandidati nimajo ustreznih referenc, dobijo zavrnitev.« Dodal je, da agencija opravi ožji izbor za naročnika, ki pozneje izbere ustreznega kandidata. Podjetja v postopku ne razkrije, vsaj dokler kandidat ni povabljen na pogovor.

Prijave le v zvezi s študentskim delom

Kakšne so obveznosti zaposlitvenih agencij, smo vprašali tudi na Inšpektoratu RS za delo, ki preverja njihovo delovanje. Ugotovili smo, da je to področje precej ohlapno urejeno in da je pravzaprav edina obveznost, ki jo morajo agencije po pravilih izpolniti, sklenitev koncesijske pogodbe z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, kar zahteva 6. člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Na posredovanje del se nanaša tudi 57. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki pravi, da lahko delodajalec na podlagi pogodbe o koncesiji opravlja dejavnost zagotavljanja dela drugemu delodajalcu. Še zadnji predpis, ki se nanaša na delovanje agencij, pa je pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, ki opredeljuje načine posredovanja dela.

Borut Brezovar, glavni inšpektor za delo, je dejal, da dobijo na inšpektoratu tudi prijave oziroma predloge za izvedbo nadzora v agencijah za zaposlovanje, vendar se večina nanaša na posredovanje dela študentom na podlagi napotnic študentskih servisov. Sicer pa navedeni pravilnik niti ne določa, kako naj agencije ravnajo pri sprejemanju prijav na oglase na zaposlitvenih portalih, ravno tako kandidatom ne zagotavlja pravic posebnega varstva v zvezi z odgovori na prijave; o tem govori le 28. člen ZDR, ki nalaga odgovornost delodajalcem – v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi morajo pisno obvestiti neizbranega kandidata o svoji odločitvi. A vendarle so agencije dolžne upoštevati pravila in metodološka navodila, ki veljajo za zavod za zaposlovanje. Z njim morajo po Brezovarjevih besedah sodelovati pri izmenjavi podatkov o ponudbi in povpraševanju na trgu dela pa tudi voditi evidence delodajalcev in delojemalcev.

Skrite zahteve podjetij

Iz povedanega je mogoče sklepati, da imajo agencije precej proste roke, zato se lahko kandidati pri sodelovanju z njimi bolj ali manj zanesejo le na njihovo etično in moralno držo. Kako v primerih, podobnih opisanemu, obravnavajo kandidate, smo povprašali pri agenciji Adecco in zaposlitvenem portalu Zaposlitev.net.

Sabina Ivankovič, projektna vodja Adeccove enote v Kolodvorski ulici v Ljubljani, je povedala, da kandidatom vedno pošljejo obvestilo, četudi niso bili izbrani. Kdaj to storijo, je zelo odvisno od naročnikov – lahko že v treh dneh, lahko pa se zavleče tudi do dveh mesecev. V agenciji namreč glede na njihove zahteve praviloma izberejo od tri do pet kandidatov (kot je zatrdila, pogledajo vse prijave) in jim posredujejo njihove prijave. Potem lahko traja tudi dva ali celo tri mesece, da dobijo odgovor, nemalokrat je to odvisno od položaja, ki ga razpisana delovna mesta zasedajo v organizacijah.

Pri izbiri kandidatov za ožji krog je odločitev torej v rokah agencije, vendar Ivankovičeva, ki tudi sama opravlja izbore, pravi, da se pri tem ravnajo po navodilih naročnikov. Ti pa imajo velikokrat zahteve, ki jih v oglas ni mogoče zapisati. Če, denimo, želijo moškega, starega 25 let, bodo to tudi iskali, zato je treba kandidate, ki temu nenapisanemu kriteriju ne ustrezajo, odsloviti. Kot je še dejala, iskalcem praviloma ne izdajo naročnika, le izjemoma – če je primeren za zaposlitev in če se oglasi osebno. Ali takšni »anonimni« oglasi ne ustavijo morebitnih kandidatov? Ivankovičeva se je strinjala, da je to zelo verjetno, zlasti če gre za visoko usposobljeni kader.

Ljudje so skeptični

O podobnih vprašanjih smo se pogovarjali s Tomijem Prosnikom, vodjo projektov pri zaposlitvenem portalu Zaposlitev.net, ki sicer ne opravlja izbora za naročnike, marveč ponuja le spletna orodja za to. Izbira in pošiljanje odgovorov na prijave sta torej v rokah naročnikov (bodisi zaposlitvenih agencij bodisi podjetij). Po Prosnikovem mnenju podjetja ne bi smela postavljati skritih zahtev glede starosti, na primer, vendar jim tega tudi ni mogoče preprečiti, prav tako ne dokazati. Če želijo mladega delavca, bi takega izbrala v vsakem primeru, pa naj za to najamejo agencijo ali ne. Tudi Prosnik se je strinjal, da se kandidati raje prijavijo za zaposlitve, v katerih je jasno, za katero podjetje gre. To, denimo, potrjujejo izkušnje pri prijavah za dve popolnoma enaki delovni mesti, vendar v različnih podjetjih: za tisto, ki je bilo uglednejše in bolj uspešno, je bilo veliko več prijav kot za drugo, kjer poslovni rezultati niso bili tako rožnati, je ponazoril. Ljudje so po njegovem še zmeraj nekoliko skeptični in se ne prijavljajo na vsakršne oglase, zato manj uspešna podjetja praviloma teže dobijo dober kader.