Mar življenje po športu obstaja?

Zmaga in poraz. Šport je le prispodoba moderne družbe dveh polov, uspešnejši vedno živijo na ramenih potlačenih. Zvezdniki so slavni, bogati, kapitalisti telesne kulture. Poraženci so duševno in finančno skrhani, socialni problem materialistične družbe. Stezam reševanja življenjske usode športnikov, ki v karieri vse stavijo na kocko velikega uspeha in zanemarijo misel na pošportno vsakdanjost, je sledilMARKO URŠIČ.

URŠIČ Marko, 04.03.2005

Življenje športnikov po koncu kariere? Vsakdanjik je tudi tu zelo pester. Od dobro finančno preskrbljenih lastnikov gostinskih lokalov do socialnih primerov. Kako športnika dejavno vključiti v normalno družbo po obdobju, ko je bil bolj ali manj v soju medijskih žarometov in obdan s svojo višjo kasto, zvezdna smetana narodne identitete? Mednarodno podjetje Adecco je uveljavljeno ime na področju zaposlovanja in posredovanja delovne sile. Družba s sedežem v Švici je sklenila dogovor z Mednarodnim olimpijskim komitejem o izvedbi projekta razvoja zaposlitvene kariere za profesionalne športnike. Z njim nameravajo poklicnim športnikom omogočiti lažjo skrenitev na zaposlitvene tirnice po koncu športnega udejstvovanja. Med uvodnimi trinajstimi državami projekta je bila izbrana tudi Slovenija, v njej se bo program udejanjal že letos, dvajset športnikov bo strokovno vpeljano v življenje navadnega delovnega posameznika. Na globalni ravni nameravajo poklicno izobraziti in zaposliti 2000 športnikov z vsega sveta. Za preobrazbo se bodo poleg Slovenije trudili še v Franciji, Finski, Nemčiji, Belgiji, Mehiki, Avstraliji, Švici, na Japonskem, Veliki Britaniji, ZDA, na Nizozemskem in na Kitajskem.

Prekvalifikacija. »Adecco in Mednarodni Olimpijski komite želita s programom vzbuditi zanimanje za športnike in njihovo problematiko. Podjetje je za svoje poslanstvo izbralo šport kot način komuniciranja z okolico. Športniki so težko zaposljiva skupina, ker med športno kariero nimajo časa za izobraževanje, za pridobivanje delovnih izkušenj. Ko končajo športno pot, se morajo nekako znajti. Adecco je pripravil program, s katerim bodo športnikom pomagali pri vključevanju na trg dela. Vsakemu bomo dodelili posebno svetovalko, ki ga bo spremljala pri pripravah na zaposlitev, mu dala strokovno podporo pri pridobivanju izkušenj, kako se vesti na pogovorih za službo, pri zbiranju podatkov o delovnem trgu, o možnostih za zaposlitev ter dodatnem šolanju in izobraževanju,« za uvod pove Maja Murko, pri slovenskem Adeccu vodja programa razvoja zaposlitvene kariere za profesionalne športnike in vodja področja Iskanje in selekcija. Športniki na svoji poti postopoma pridobivajo izkušnje in rezultatsko napredujejo. Tudi v poslovnem svetu je zadeva enaka. Začne se na ničli, po pridobitvi izkušenj se sčasoma napreduje do boljših delovnih mest. Če športni posameznik le trenira, ničesar pa ne stori pri obrobnih dejavnostih izobraževanja in delovnih izkušenj, potem lahko pride do človeškega in poklicnega mrka. Brez primerne izobrazbe in delovnih izkušenj posameznik težko dobi zaposlitev, kajti delodajalci si želijo ljudi z izkušnjami na določenih področjih. »Pri teh prehodih jim pomagamo, pripravljamo seminarje, pomagamo pri osebnostni analizi, določanju njihovih prednosti, zaposlitvenih želja, ciljev. Pri stikih poskušamo podjetja navdušiti nad tem, da bi zaposlile športnike in jim ponudile možnost za pridobivanje delovnih izkušenj,« še Murkova.

Zakaj so športniki sploh zanimivi za podjetja? Imajo svoje osebnostne lastnosti in vrednote, ki so pomembne tudi za delodajalce. Postavljajo si cilje, zanje trdo delajo, ne vržejo puške v koruzo, so dobri v timskem delu. Tisti, ki so kapetani moštev, imajo že izkušnje voditi večjo skupino ljudi. Športniki so vedno usmerjeni v trženje samega sebe, tisti, ki sodelujejo na mednarodnih tekmovanjih, so vešči tudi pri znanju tujih jezikov, kar je seveda tudi prednost pri zaposlovanju. Tudi druge stvari, ki so pomembne za delovno mesto, denimo znanje, se da tudi pridobiti. Program zaposlovanja je načeloma namenjen vsem športnim posameznikom. »Če je poklicni športnik v svoji karieri zaslužil veliko denarja, verjetno do nas niti ne bo prišel. Drugi, ki nimajo takšne blaginje niti možnosti za zaposlitev, se nam bodo hitreje pridružili. Lani smo se povezali s Košarkarsko zvezo Slovenije in se zdaj dogovarjamo s klubi za predstavitev programa njihovim članom in za začetek njegovega izvajanja. Z Olimpijskim komitejem Slovenije se bomo dobili v kratkem. Z njimi bomo določili, koliko športnikov bo prišlo v poštev, načeloma smo si za letošnje leto zadali cilj zaposliti dvajset slovenskih športnikov. Povsem mogoč pa je, da jih bo tudi več,« nadaljuje vodja projekta. Posameznih športnih panog, kjer bodo priskočili na pomoč, še niso določili. Domači olimpijski komite bo podal mnenje, kateri športniki so primernejši za uvodno obdobje projekta. Na Adecco lahko v resnici pridejo prav vsi.

Šiht naš vsakdanji. Letos se je ob pomoči podjetja že zaposlil nekdanji profesionalni športnik, ki je končal Fakulteto za strojništvo. Njegov manko so bile nične delovne izkušnje, zdaj je dobil službo v večjem proizvodnem podjetju Henkel. Resda ni bil član omenjenega programa; do Adecca je prišel na svojo pobudo. »Obravnali smo ga tako, kot bi v tem programu že bil,« pravi Maja Murko. V drugih državah, na primer v ZDA, se je Adecco že povezoval s športnimi klubi, kot so košarkarski in nogometni, na Finskem so pod okrilje vzeli plavalce in smučarske tekače. »V Sloveniji smo veseli, da so na Adeccovem sedežu med trinajstimi državami izbrali tudi nas. Poleg velikih držav so želeli vključiti tudi nekoga majhnega. Slovenija je zelo perspektivna tudi na področju zaposlovanja, tako da kot država na tem področju zelo hitro rastemo. Vključili so nas ravno zaradi tega, ker imamo veliko zaposlitvenih možnosti. Projekt in tečaje financira Adecco sam, za športnike in za vse mednarodne in slovenske športne zveze je stvar torej brezplačna.« Kako bodo uskladili posameznika in trg delovne sile? Z vsakim športnikom, ki se bo vključil v program, se bodo pri podjetju pomenili, kakšni so njegove želje, znanje, zmožnosti, izobrazba in na podlagi tega bodo opredelili, kakšen poklic je zanj primeren. »Menimo, da bodo večinoma vsa podjetja naklonjena zaposlovanju športnikov. Tista, ki že zdaj pokroviteljsko vlagajo v šport, bodo zagotovo bolj zainteresirana, da jih tudi zaposlijo. Športnikom želimo dati široko paleto možnosti, v zaposlovalni igri bodo tako velika kot manjša podjetja,« še dodaja Murkova.

V slovenskem oddelku Adecca je zaposlen nekdanji umetnostni drsalec Jan Čejvan, zdaj dejaven kot trener. V podjetju skrbi za področji nabave in študentskega dela. Pri ljubljanski podružnici prek študentskega servisa dela še ena predstavnica ledenega baleta. »Adecco želi sam dati dober zgled. Če sami ne bomo zaposlovali športnikov, potem lahko težko prepričujemo, da naj jih kdo drug,« končuje Maja Murko. Denar je sveta vladar, prinaša brezskrbnost ter mirno sedanjost in prihodnost. Zakaj bi se v zmožnostih materialistične družbe nekdo mučil z vsakdanjimi finančnimi potresi in pretresi ter bil ujetnik delovnega kalupa? Šport nadarjenim posameznikom omogoča blaginjo in rešitev vseh življenjskih problemov. Obogatijo zvezdniki, tisti na vrhu. Da pridejo do finančnih zvezd, si pomagajo tudi s prepovedanimi farmakološkimi sredstvi. Danes ni zdravega duha v zdravem telesu, športna dekadenca boja za slavo in denar je potemnila moralne vrednote. Športniki so Apoloni, a davek za telesno prevlado je tudi duhovno uničujoč. Kaj s tistimi, ki se niso športno obogatili, po koncu kariere pahnjeni med navadne smrtnike? Vprašanje socialne politike več za moderno družbo.