Za mnoge dobra, a le začasna rešitev

Glavni vzrok, da podjetje pri nas vzame posredovane delavce, je povečan obseg dela – Največ zanimanja je v avtomobilskopredelovalni, elektropredelovalni, kemijski in gumarski industriji – V Sloveniji vsako leto 20 do 30 odstotkov več začasnih delavcev

VOLK Linda, 15.02.2005

V Sloveniji povprašujejo po posredovanih delavcih predvsem v proizvodnji, nekaj je administrativnih služb, medtem ko podjetja najemajo strokovnjake le, če imajo začasne projekte, za katere jih ne morejo sama zaposliti. »Tak način najemanja delavcev je prav tako priročen za tista podjetja, ki so nova in še ne vedo natančno, koliko zaposlenih bodo v resnici potrebovala. Pa za vsa, ki imajo prepoved novega zaposlovanja,« razlaga Miro Smrekar, izvršni direktor podjetja za kadrovsko svetovanje Adecco H. R., d. o. o. V tujini je med posredovanimi delavci precej več belih ovratnikov, kar polovica. Pri nas je največ zanimanja zanje v avtomobilskopredelovalni industriji, kjer so nihanja količine dela zelo velika. Prav tako jih veliko najemajo v elektropredelovalni, kemijski in gumarski industriji pa v farmaciji in bančništvu. Najpogosteje si želijo posredovanih delavcev mala podjetja. Zanje pa morajo delodajalci ne glede na velikost in panogo zagotoviti enake delovne razmere kot za vse druge delavce – dobijo enako plačo, enake dodatke, regres, dopust ...

Odločitev uspešnih podjetij

V Sloveniji se po izkušnjah Atame, d. o. o., za posojanje delavcev odločajo uspešna podjetja. Kot pojasnjuje njen direktor Alojz Šket, je v teh podjetjih pogosto navzoč tuj kapital, ki tovrstno prakso že pozna. »Zanje sta značilni zelo natančno načrtovanje in vrednotenje stroškov dela po posameznih stroškovnih mestih in stroškovnih nosilcih. Njihova vodstva in kadrovske službe večinoma usmerjajo svojo osrednjo pozornost in delovne potenciale v strateška kadrovska vprašanja, kratkoročne in razvojno manj pomembne kadrovske potrebe pa prepuščajo agenciji za zaposlovanje.«

»Glavni vzrok, da pri nas podjetje vzame posredovane delavce, je povečan obseg dela. Med delodajalci namreč še vedno prevladuje miselnost, da se za delovne naloge, ki bi trajale manj od treh mesecev, ne splača zaposlovati novih ljudi. Zato si pomagajo z agencijami. Delavce tako lahko najamejo tudi samo za nekaj dni ali ur, če jim tako ustreza. Čeprav se najpogosteje dogaja, da jih ne vzamejo za manj kot en teden, v povprečju pa pri njih delajo od tri do šest mesecev,« pravi Smrekar.

Dolgoročno delovno razmerje je cilj večine

Po šestih mesecih dela pri Adeccu se približno polovica delavcev zaposli neposredno pri delodajalcu – pri tistem, kjer so delali kot posredovani, ali kje drugje, kjer so jih pritegnile njihove na novo pridobljene delovne izkušnje. Tudi v Atami se približno tretjina posojanih delavcev zaposli neposredno v podjetju. »Delodajalci se zavedajo, da si lahko s posredovanjem zagotovijo dobro lastno delovno silo. Posredovane delavce lahko namreč iz prve roke ocenijo, vidijo, kako hitro se prilagajajo delovnim nalogam in potrebam, kako dobri so. In ko bodo delodajalci imeli v podjetju resno zaposlovalno potrebo, bodo najprej izbrali delavce, ki jih že poznajo in ki so se v preteklosti izkazali,« je prepričan Smrekar.

Prav redna služba za nedoločen čas je namreč želja in cilj velike večine posredovanih delavcev. »Praktično vsak delavec si želi dolgoročnega delovnega razmerja – primerno delo za primerno plačilo. Poti do tega so različne in veliko ljudi sprejme zaposlitev prek agencije. Prvi razlog je nedvomno zaslužek, ponavadi pa načrtujejo tudi postopno povezavo s podjetjem kot potencialnim delodajalcem. Med zaposlitvijo pri nas tako večina delavcev ne išče druge možnosti, imamo malo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker bi delavec dobil delo pri drugem delodajalcu. Skoraj po pravilu pa bodo z veseljem sprejeli ponudbo podjetja, kjer delajo kot posojena delovna sila, in prešli od nas k naročniku,« opaža Alojz Šket. Čeprav jim agencije zagotavljajo spoštovanje splošnih pogojev dela, je namreč njihova zaposlitev precej nestabilna.

Idealen način za deset odstotkov

Za približno deset odstotkov ljudi pa je prav to idealen način življenja. »Ne potrebujejo varnosti redne službe, ni jim treba vedeti, da bodo delali osem ur naslednjih pet let. Velikokrat so ti ljudje že finančno preskrbljeni, delajo občasno, saj želijo tako ostati dejavni na trgu. Druga skupina ljudi, ki se odločajo za delo prek agencije, so tisti, ki še ne vedo natančno, kaj bi v življenju radi počeli. Raje, kot da skačejo od delodajalca do delodajalca in pogosto menjavajo službe, se zaposlijo pri nas in tako okušajo različna delovna okolja. Njihova delovna izkušnja tako ni omadeževana, saj se sicer delodajalci prej ali slej vprašajo, kaj je narobe s človekom, ki neprestano menja službe,« razlaga Miro Smrekar.

Adecco ima v svoji bazi ljudi, ki še niso dobili stalne službe, tudi tri ali štiri leta. Je pa fluktuacija velika – ljudje bazo začasno zapustijo, potem se vanjo spet vrnejo ... Omejitev je namreč tudi v zakonu, ki agencijam nalaga, da lahko posredujejo istega delavca istemu naročniku za isto delovno mesto največ za eno leto. Slediti mora prekinitev, potem se proces lahko spet ponovi. »Vedno pa obstaja skupina delavcev, po kateri delodajalci povprašujejo in lahko dela kontinuirano. Izkazalo se je, da v določenih lokalnih okoljih delodajalci večinoma iščejo enake profile ljudi. Na Dolenjskem je tako veliko povpraševanje po pravih izkušnjah in usposobljenosti v avtomobilski industriji.«

Kot kaže, je takšno zaposlovanje v Sloveniji za marsikoga resnično uporabno. Po podatkih Adecca se namreč število ljudi, ki tako delajo, vsako leto povečuje, in to za 20 do 30 odstotkov. »To je bistveno hitreje kot pri drugih oblikah zaposlitve. Sčasoma naj bi tako delalo eden do dva odstotka vse delovne sile pri nas.«