Državo je priporočljivo menjati na tri do štiri leta

Delodajalci si želijo predvsem ljudi z izkušnjami Angleščina, osnovno računalniško znanje in vozniški izpit

STANKOVIĆ Tanja, 26.04.2004

»Odlična formula uspeha je kombinacija tehničnega znanja, prakse in nato MBA-ja oziroma magisterija. Tistim, ki želijo biti najbolj iskani, priporočam, da si najprej pridobijo tehnično izobrazbo na dodiplomski ravni in se nato zaposlijo,« je prepričan Grošelj. »Potem ko že imajo nekaj delovnih izkušenj in počasi občutijo, da potrebujejo dodatno znanje, naj se vpišejo še na MBA ali magisterij. Vsako znanje zastari po petnajstih minutah. Zato ne moremo pričakovati, da si ga kot študent enkrat naberemo in nato lahko uporabljamo do konca življenja. Tako je bilo nekoč, dandanes pa moramo znanje nenehno obnavljati.«

Slovenskim menedžerjem manjka samoiniciativnosti in energije

Delodajalci si želijo predvsem ljudi z izkušnjami, se je strinjala Murkova. »Tudi izobrazba je seveda predpogoj, ampak ta je že sama po sebi umevna. Koristne so delovne izkušnje med dodiplomskim in podiplomskim študijem, četudi le prek študentskega servisa. Tudi jaz bi poudarila predvsem veliko potrebo po tehnični oziroma strokovni izobrazbi, saj teh ljudi primanjkuje, ekonomistov pa je še preveč. Delodajalci iz, recimo, avtomobilske ali farmacevtske industrije iščejo ljudi s tehničnim znanjem. Veliko lažje je farmacevta naučiti nekaj osnov ekonomije kot ekonomista poučiti o farmaciji.«

Kaj bo v prihodnosti še posebno neogibno? »Najbolj nujna je izobrazba, tudi znanje angleškega jezika je skoraj tako samoumevno kot znanje slovenskega. Enako velja za osnovno računalniško znanje in vozniški izpit. Pomembne so ustrezne izkušnje in lojalnost podjetju. Delodajalci iščejo proaktivne, samoiniciativne ljudi. Ljudje, ki jih zanima veliko različnih stvari, se v službi bolje znajdejo in imajo lahko od nje večje koristi,« trdi Murkova. Filipovič dodaja, da je dobro znati vsaj tri tuje jezike, saj si s tem pridobimo veliko prednost.

Ob vstopanju v EU je treba tudi razmisliti, ali imamo na našem trgu dovolj sposobne kadre. »Slovenskim menedžerjem, predvsem srednjemu menedžmentu, manjka samoiniciativnosti in energije,« je prepričan Filipović. »Najbolj šibki smo pri komunikacijah in timskem delu.« Nekateri na tem področju namreč nimajo težav. »Američani so pri komuniciranju boljši, samozavest imajo že skorajda kulturno prirojeno. V Sloveniji se moramo to še naučiti. Če želimo konkurirati drugim, je to nujno,« trdi Grošelj.

Koristen bi bil priliv tujcev

Po mnenju govornikov po prvem maju ne bo pretiranega odliva Slovencev v tujino ali večjega priliva tujcev k nam. »Mladi, s katerimi govorim, bi vsi z veseljem odšli v tujino. Želja po tujih izkušnjah je velika, vendar je vabljiv predvsem zahod, recimo Velika Britanija ali Nemčija. Imamo pa težave pri iskanju kadrov, ki bi odšli na jug oziroma v bivše jugoslovanske države ali na vzhod, konkretno na Slovaško,« je razložila Murkova. »Velikih sprememb ne bo,« meni Filipović. »Žal večjega priliva ne moremo pričakovati, ker zna naša država spretno ovirati ljudi, ki bi se zanj odločili. A priliv tujcev bi nam izredno koristil. Vendar je bolje kot o odhodu v tujino govoriti o tem, da se odločimo bodisi za mobilnost bodisi za nemobilnost. Če greš dandanes v tujino, to ne pomeni, da tam ostaneš za vedno. Državo je priporočljivo menjati na tri do štiri leta. Mobilnost v Sloveniji se bo sčasoma povečala, ampak ta proces bo zelo počasen.« Tudi Grošelj je za večjo mobilnost, o njej pa vam lahko pripoveduje kar iz osebnih izkušenj, saj je 15 let delal v ZDA. »Vsakemu koristi, če se za nekaj let odpravi v tujino in na lastne oči vidi, kako stvari tam počnejo. Človek postane tako bolj fleksibilen, dobi več izkušenj. Vsem priporočam vsaj dve ali tri leta tujine,« je dejal Grošelj.

In kaj bo iskalcem dela olajšalo pot do zaposlitve? Po mnenju Filipovića je pri iskanju službe najbolj pomembno, da se nam uspe dogovoriti za službeni pogovor. »Nato je treba le še znati postaviti prava vprašanja in povedati o sebi tisto, kar je pomembno. To je vsa skrivnost. Pri iskanju službe so zelo pomembni stiki z ljudmi, da uporabimo svojo mrežo znancev in prijateljev. Tudi veliko udeležencev naših seminarjev se zaposluje med sabo.« In kako lahko izstopamo pri pisanju prošenj? »Bodite drugačni. Vsak ima nekaj, v kar verjame. Razmislite o tem. Katera je vaša posebnost, kakšna je lahko vaša vrednost v organizaciji?« je predlagal Filipović. »Na teden preberem tudi dvesto prošenj in le redko se z veseljem lotim branja zgodbic, ki se začnejo že s tem, kje je pisec hodil v osnovno šolo,« je dodala Murkova. »Zelo pomembno je, da pišete pregledno, v alinejah. Pritegnejo tudi motivacijski stavki na začetku pisma, recimo, kakšen je vaš cilj. Namesto 'prošnja za zaposlitev' napišite 'predlog za sodelovanje'. Opišite se, poudarite eno posebno osebno lastnost. In obvezno pripišite telefon, to veliko ljudi pozabi. Mnogo lažje in hitreje je kandidate poklicati, kajti če pošiljamo pisma, traja veliko dlje.«