Ideal zaposlovanja je prilagodljivost
 
vir: FINANCE, Številka: 72, Datum: 04.05.2001

 

Predvsem mladim, ženskam, že dolgo brezposelnim in starejšim naj bi zasebne agencije za zaposlovanje povečale možnosti zaposlovanja

 

"Ko govorimo o zaposlitvi, najpogosteje pomislimo na redno pogodbeno razmerje, ki posamezniku zagotavlja predvsem varnost in stalnost. A potrebe in želje podjetij in tudi zaposlenih se s časom spreminjajo. Vse več jih je, ki cenijo prožno razmerje med delodajalcem in delavcem," pravi Tunde Johnson, podpredsednik za institucionalne stike v kadrovski multinacionalki Adecco, ki je smernice gibljivosti na trgu dela predstavil na letošnjih Dnevih kadrovskih delavcev v Portorožu. Zaposleni vse bolj prisegajo na delo za določen čas, na prosto prehajanje med podjetji in delovnimi področji, na drugi strani pa delodajalci prilagodljivo delovno silo potrebujejo, ker se zahteve naročnikov spreminjajo iz dneva v dan, življenjska doba izdelkov je vse krajša, sezonska nihanja vse večja ... To potrebo občutijo predvsem mala in srednja podjetja, ki pa v EU ustvarjajo kar dve tretjini vseh delovnih mest. Mednarodno združenje zasebnih agencij za zaposlovanje (CIETT) je zato s pomočjo podjetja McKinsey naredilo raziskavo z naslovom Z razvojem zasebnih agencij za zaposlovanje k trdnejši družbi. Članice evropske petnajsterice so se na srečanju v Lizboni dogovorile, da bodo do leta 2004 stopnjo brezposelnosti znižale z deset na štiri odstotke, pri čemer naj bi iskali delovna mesta predvsem za ženske, mlade, dolgotrajno brezposelne in starejše ljudi. Mladi iščejo predvsem začasno delo, ženske polovični delovni čas, starejši, celo upokojeni, pa nove izzive ali celo novo kariero v tretjem življenjskem obdobju. In kakšno vlogo naj bi pri vsem tem imele zasebne kadrovske agencije? V letih od 1996 do 1998 naj bi te zaposlenost v EU zvišale za 0,1 odstotka. Ustvarile so 11 odstotkov vseh novih delovnih mest oziroma 251 tisoč rednih zaposlitev. Do leta 2010 pa naj bi vsako leto delo poiskale kar 18 milijonom Evropejcem ali 6,5 milijona ljudem na dan. Zasebne agencije za zaposlovanje naj bi torej pomembno vplivale na socialno in ekonomsko sestavo Evrope tretjega tisočletja, poudarja Johnson. Težje zaposljivim naj bi povečale možnosti zaposlovanja, podjetjem pa delavce zaposlile, usposobile in pripeljale takrat, ko jih bodo potrebovala. "Dolgoročno lahko pričakujemo, da bodo zasebne agencije za zaposlovanje bogat vir delovne sile in bodo postale tudi dobre organizacije za razvijanje talentov." Pri razvoju agencij sodelujejo štirje udeleženci: agencije same, delodajalci, delojemalci in vlade. Združenje CIETT želi na mednarodni ravni doseči sporazum o možnostih nadaljnjega razvoja sektorja, odpraviti zakonske ovire, ki trenutno omejujejo agencije, in izoblikovati skupna merila za njihovo delovanje. Na nacionalnih ravneh evropske petnajsterice namreč obstaja kar nekaj zakonskih omejitev za takšno zaposlovanje. Na Portugalskem, v Belgiji in Španiji je dovoljeno le za obdobje šestih mesecev, v Nemčiji do enega leta in v Italiji do dveh let. Španija prepoveduje agencijsko zaposlovanje v javni upravi in nevarnih poklicih, Nemčija v gradbeništvu. Zaposlovanje prek agencij pa je dovoljeno zgolj zaradi sezonskih potreb, nadomeščanje odsotnosti zaposlenih, začasnih potreb v proizvodnji ali neobičajnega dela. V Bruslju pogovori vseh vpletenih strani že potekajo in naj bi se po besedah Tunda Johnsona, ki tam zagovarja stališča agencij, v kratkem tudi končali.