Iščejo šivilje, a jih težko najdejo
 
objavljeno v Večeru 2.09.03

 

Kmalu novi val odpuščanja tekstilnih delavcev
Iščejo šivilje, a jih težko najdejo

Čeprav imajo delo za petdeset šivilj, jih je zaposlitev pripravljenih sprejeti le sedem - Večina presežnih delavcev je starejših in brez kakršnekoli izobrazbe

Napovedi za zaposlene v podjetjih, ki so še nedavno krojila naš modni svet, predvsem pa življenje tisočev družin po vsej Sloveniji, tudi za prihodnje mesece niso nič kaj spodbudne. Po ocenah sodeč se bo tisočem brezposelnih šivilj, tkalk, razrezovalk usnja in drugim, zaposlenim v tekstilni, usnjarskopredelovalni in obutveni industriji, pridružilo še 1267 presežnih delavcev, in sicer 566 po stečaju, 147 po prisilni poravnavi in 554 trajno presežnih delavcev.

Toda to še ni vse. Poleg evidentiranih presežnih delavcev v podjetjih namreč napovedujejo še dodatnih 1031 presežnih delavcev, za katere pa še ni dokončne odločitve. Ob dejstvu, da je več kot polovica presežnih delavcev starejša od 40 let, nimajo pa nikakršne izobrazbe, so podatki več kot zaskrbljujoči. Starejše delavke, vajene le šivalnih ali tekstilnih strojev, se bodo najbrž težko priučile novemu delu, saj je večini tudi sodoben način dela z računalniki nerazumljiv in najbrž španska vas. Če je brez dela na tisoče mladih, kako naj na delo računajo od izmenskega dela zgarane starejše ženske?

Ukrepi aktivne politike zaposlovanja

Ali država pripravlja ukrepe za rešitve stisk brezposelnih v tej industriji? Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje RS pripravilo poseben program ukrepov aktivne politike zaposlovanja, njegov glavni namen je preprečevanje prehoda presežnih delavcev v odkrito brezposelnost. Program temelji na spodbujanju prezaposlitev in zagotavljanju finančne spodbude delodajalcem. Posebna pozornost pa bo namenjena še zagotavljanju pomoči delodajalcem v obliki spodbud za ohranjanje delovnih mest, usposabljanju in izobraževanju zaposlenih, ki ostajajo v podjetjih, in pomoči pri zaposlovanju novih mladih strokovnih delavcev.

Ti programi zaposlovanja naj bi omogočili, da bi med odpovednim rokom našlo zaposlitev ali se samozaposlilo okoli 500 ljudi, 1050 jih bo vključenih v programe izpopolnjevanja, usposabljanja in izobraževanja. Dodatnih 200 naj bi se jih zaposlilo za krajši delovni čas.

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS se je v prvih šestih mesecih letos v programe izobraževanja in usposabljanja vključilo 305 ljudi. Največ, 250, se jih je vključilo v delavnice pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve. Zaposlilo se je 44 presežnih delavcev, in sicer 26 za nedoločen čas, 13 za določen čas dve leti in 5 za določen čas eno leto. Za krajši delovni čas se je zaposlil en presežni delavec.

Iščejo šivilje, a jih ne najdejo

Toda kljub visokim številkam o brezposelnih v tej industriji na prvi pogled preseneča, da je delavce zelo težko najti. V Adeccu, kadrovski agenciji - slovenska podružnica Adecca (multinacionalka je od leta 1996 v francoski (Adia) in švicarski (Ecco) lasti in je prisotna v 60 državah) - kjer so letos našli delo za več kot 800 ljudi, trenutno pa jih je preko njih v rednem delovnem razmerju okoli 500, pripovedujejo, da sta vzroka prevoz na delo in neurejeno varstvo za otroke.

"Za podjetje v Lenartu iščemo za delo v dveh izmenah 50 šivilj za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja in kasnejšo zaposlitev za nedoločen čas po uspešno opravljenem uvajalnem obdobju. Pri iskanju smo poiskali pomoč v območnih uradih za zaposlovanje v Mariboru, Pesnici, na Ptuju, v Lenartu, Ormožu in v Gornji Radgoni, prosta mesta smo oglaševali po radiu, na naših spletnih straneh ter na druge načine. Podjetje je med poletjem že zaposlilo 50 šivilj, ima pa odprta mesta še za novih 50. Za zdaj imamo le sedem šivilj, ki so pripravljene sprejeti zaposlitev, preostale pa še iščemo. Največjo težavo na tem območju Slovenije pomenijo neusklajeni urniki avtobusnih prevozov, saj se dopoldanska izmena prične ob 5.30, popoldanska izmena pa konča ob 22. uri. Podjetje zaradi narave dela ne more spreminjati ustaljenih urnikov dela, ki so enaki za vsa proizvodna podjetja v Sloveniji. Kljub temu da sta kraja oddaljena le 20 km, se tako pojavi problem s prevozom.

Preverili smo možnosti dodatnega avtobusa, prilagojenega urniku dela v Lenartu, vendar bi lahko dobili samo izredni prevoz, ki bi povzročil višje stroške," pojasnjuje Maja Murko, vodja svetovalk za kadre v Adeccu.

S podobnimi težavami so se srečali tudi v Mirni na Dolenjskem. Poklicali so okoli dvesto brezposelnih šivilj, ki so izgubile delo v različnih tekstilnih podjetjih, vendar jih zaradi omenjenih razlogov sedaj dela samo 16.

Podobni problemi so v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji bili tudi v preteklosti in prav zato je bila v njej vedno visoka fluktuacija delovne sile.

Številni stečaji in prisilne poravnave

Število zaposlenih se je lani zmanjšalo za 3,2 odstotka oziroma za približno tisoč, tako da je bilo v tej panogi lani v povprečju 32.550 zaposlenih, leta 1990 je ta industrija dajala kruh 76 tisoč zaposlenim, predvsem ženskam. Toda med letoma 1995 in 2001 je kar 124 podjetij končalo v stečaju ali prisilni poravnavi, med njimi kar 32 v Podravju. Samo lani je izgubilo delo okoli 2500 ljudi, več podjetij se pripravlja na stečaj ali prisilno poravnavo. Skrb zbujajoči podatki prihajajo tudi iz Evropskega združenja za tekstilno in oblačilno industrijo, saj je tudi obseg proizvodnje v evropski tekstilni industriji zdrsnil za 5,3 odstotka, v oblačilni pa kar za 12.

Kljub visokim številkam o brezposelnih v tej industriji na prvi pogled preseneča, da je delavce zelo težko najti.


 

Zora Kužet