Evropski delovnik na pohodu
 
Vir: GOSPODARSKI VESTNIK, Številka: 44, Datum: 04.11.2002
 

 Mlajši ljudje brez otrok in tisti, ki prihajajo iz urbanega okolja, so pri nas evropskemu delovnemu času praviloma bolj naklonjeni. Ta pa je še posebno uveljavljen v podjetjih, ki poslujejo s tujino

Si lahko predstavljate, da bi vsa Slovenija, izjema bi bilo le izmensko proizvodno delo, delala od devetih zjutraj do petih popoldne? V kadrovskih agencijah in v nekaterih podjetjih ter bankah smo preverili, kako se internacionalizacija poslovanja naši družb ter prihod številnih tujih podjetij v Slovenijo pozna pri delovnem času, kdo je pripravljen delati najdlje in koliko nam pomeni prosti čas.

Poglejmo najprej, kaj opažajo v kadrovskih agencijah. Zaposleni so evropskemu delovnemu času po ugotovitvah Simone Torkar Slajnik iz ljubljanske agencije za posredovanje kadrov Kadis različno naklonjeni. Manj zadržkov do evropskega delovnega časa imajo mlajši, ki bolje poznajo gibanja v svetu. Podobno opaža tudi Beti Part iz agencije za posredovanje kadrov Adecco v Celju, ki dodaja, da na odnos do delovnega časa vpliva to, ali si je nekdo že ustvaril družino. Tisti, ki so stari od 20 do 30 let in še nimajo družine, so praviloma pripravljeni delati dlje in sprejemajo evropski delovni čas brez zadržkov. Med 30. in 40. letom si ljudje ustvarijo družino in si zato želijo več prostega časa, po 40. letu starosti, ko so otroci že samostojni, pa zanje evropski delovnik spet ne pomeni večje težave. Dejstvo je, da se zaposleni brez družine evropskemu delovnemu času laže prilagajajo. Mag. Franc Jamšek, direktor ljubljanskega Profila, ki posreduje delovna mesta višje in visoko izobraženim, ugotavlja, da po delovnem času več sprašujejo ženske z otroki. Ker pri nas ženske še vedno opravijo večino gospodinjskega dela, bi pričakovali, da so ženske manj naklonjene evropskemu delovnemu času. A Beti Part ugotavlja nasprotno. Ženske so bolj naklonjene "nujni dolžnosti" in se evropskemu delovnemu čas laže prilagajajo.

Delovni čas se zdi manj pomemben tistim, ki si želijo zgraditi kariero. Tako po izkušnjah Beti Part in Lidije Kosaber iz Hill International najmanj sprašujejo po delovnem času kandidati za vodilna delovna mesta, saj se menedžerjem zdi samo po sebi umevno, da se njihov delovnik lahko zavleče tudi pozno v noč. Nasprotno zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih po delovnem času skoraj vedno vprašajo. A splošnega pravila ni. Tudi nekaterim zaposlenim na vodilnih mestih prosti čas in stik z družino pomenita vedno več.

Zanimivo, a v odnosu do evropskega delovnega časa se kažejo tudi razlike v mentaliteti med prebivalci različnih območij. Celjani so denimo manj naklonjeni evropskemu delovnemu času kot Ljubljančani. Podobno se kažejo tudi razlike med mestom in podeželjem. "Meščani so evropskemu delovnemu času bolj naklonjeni kot deželani, ki po službi hitijo domov obdelovat svoj košček zemlje," ugotavlja Franc Jamšek iz Profila.


Dvakrat da za gibljiv delovni čas

Bolj kot evropskemu delovnemu času pa smo Slovenci naklonjeni prilagodljivemu delovnemu času. Zaposlenim zelo ustreza, da v dogovorjenih časovnih okvirih tudi sami lahko vplivajo, kdaj bodo prišli na delo in kdaj bodo šli domov. To jim omogoča, da delo prilagajajo svojemu bioritmu. A po mnenju Lidije Kosaber je gibljiv delovni čas lahko tudi dvorezen meč. Res je, da omogoča individualno razporejanje dela, a lahko se zgodi tudi, da se delo zavleče pozno v noč.

Večina slovenskih podjetij ima gibljiv delovni čas, saj že dolgo časa poznajo njegove pozitivne vplive na delovno storilnost. Ker sta učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih večja, so poslovni rezultati podjetja boljši. A pri vsakem pravilu vedno naletimo na izjeme. V SKB banki denimo priznavajo, da fleksibilni delovni čas omogoča zaposlenemu avtonomijo glede prihodov in odhodov, vendar ima po njihovih izkušnjah lahko tudi slabosti. Časovni razpon, v okviru katerega zaposleni prihajajo na delo, je denimo lahko prevelik. Še bolj kot to pa je pomembno prilagajanje obveznega delovnega časa delovnemu ciklusu. Po ugotovitvah v SKB mnogi namreč še vedno mislijo, da je prav, če v službo prihajajo ob sedmih in odhajajo ob treh, delovni ciklus pa se začne ob devetih in traja do petih. Nemalokrat se pokaže, da imajo na koncu dneva premalo delavcev oz. da je treba delati nadure.


Tujci po evropskem delavniku

Bolj kot iskalcem zaposlitve so po mnenju Simone Torkar Slajnik iz Kadisa, ki išče kadre pretežno za domača podjetja, evropskemu delovnemu času naklonjena podjetja. Direktor Profila Franc Jamšek opozarja: "Vsaj dva razloga sta, zaradi katerih bi morala biti podjetja naklonjena evropskemu delovnemu času. En je ta, da celodnevna zaposlitev preprečuje 'fušanje', drugi pa se nanaša na učinkovitost dela. Ta se poveča, če delo opravimo podnevi, ne pa ob 6. uri zjutraj".

Lidija Kosaber iz Hill Internationala ugotavlja, da ima večina podružnic tujih podjetij že evropski delovni čas. Kar tri četrtine njihovih strank predstavljajo podružnice tujih podjetij, ki imajo večinoma tak delovni čas kot njihova matična podjetja, to je od 8. do 17. ure. Tak delovnik podružnicam namreč omogoča, da lažje komunicirajo z matično družbo.

Matična podjetja pa za svoje podružnice delovnega časa ne določajo vedno. Tako imajo v Danfossu Compressorsu, ki je v danski lasti, delovni čas od osmih do štirih popoldne, zaposleni pa mora priti na delo do osme ure. A takega delovnega časa jim niso določili lastniki. Takoj ko je bilo podjetje ustanovljeno, so tudi oni, podobno kot večina domačih podjetij, delovni čas določili od sedmih do petnajstih, a so kmalu ugotovili, da bi bilo smiselno delovni čas premakniti za eno uro naprej. Tako so lahko nemoteno poslovali z vsemi tujimi partnerji. Nataša Hudelja, vodja kadrovsko-splošnega sektorja, opozarja predvsem na neprilagojene uradne ure različnih uradov in občin. Velikokrat se namreč zgodi, da morajo zaposleni "loviti" uradne ure. Zato se velikokrat zgodi, da zaposleni ne morejo opraviti niti za podjetje pomembnega opravka na katerem izmed uradov. Še zlasti težavni so petki.

Večina slovenskih podjetij še ni uvedla evropskega delovnega časa, nekatera pa ga zaradi narave svoje dejavnosti niti ne morejo. Tako je v proizvodnih podjetjih s triizmenskim delovnim časom. Ponavadi se v takih podjetjih tudi zaposleni zunaj proizvodnje z delovnim časom prilagajajo proizvodnji. Tako je denimo tudi v Žitu, kjer po besedah vodje kadrovske službe Ksenje Nemec zaposleni v proizvodnji delajo v treh izmenah, zaposleni v upravi pa imajo gibljiv delovni čas in morajo priti na delo od sedmih do osmih.

V Krki, kjer imajo kar 30 vrst delovnega časa, po besedah Franca Guština, vodje službe za organizacijo in sisteme nagrajevanja, v proizvodnji evropski delovni čas ni izvedljiv, saj imajo nekateri zaposleni prav tako kot v Žitu triizmenski delovnik, nekateri pa delajo tudi ob vikendih. A tudi v spremljajočih dejavnostih je včasih zelo težko ločiti, katera delovna mesta niso toliko vezana na proizvodnjo. Nasprotno pa ima večina zaposlenih zunaj proizvodnje gibljiv delovni čas, po katerem imajo določen čas obvezne prisotnosti in morajo priti na delovno mesto do osmih zjutraj. V Novem mestu je delovni čas prilagojen proizvodnji, drugače pa je v Ljubljani, kjer ima Krka svoj prodajni del. Tam je delo bolj prilagojeno poslovanju. A tudi marketingu se še ni treba prilagajati evropskemu delovnemu času, saj Krka več posluje s trgi v vzhodni Evropi.


Na bankah se prilagajajo, v uradih ne

Podjetja se o delovnem času odločajo sama, poslovni čas, uradne ure in delovni čas v organih državne uprave pa je vlada določila v uredbi o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave. Uredba določa, da imajo organi državne uprave uradne ure ob ponedeljkih, sredah in petkih, s tem da morajo imeti ministrstva, upravni organi in upravne organizacije v ministrstvu najmanj dve uri uradnih ur v popoldanskem času, upravne enote in območne enote razen inšpektoratov pa vsaj enkrat na teden v popoldanskem času, najmanj do 16.30. Torej morate, če končate delo okoli štirih popoldne, zelo hiteti, da ujamete uradne ure, poleg tega imate na voljo na voljo le en dan v tednu.

Imajo pa tudi zaposleni v državni upravi podobno kot zaposleni v podjetjih na tistih delovnih mestih, ki jim narava dela to omogoča, možnost izbrati gibljivi delovni čas. Zaposleni morajo začeti delati med pol osmo in deveto uro zjutraj, delo končajo med 15.30 in 17.30, ob petkih pa med pol drugo in pol peto uro popoldne.

Hitreje se potrebam svojih strank prilagajajo v bankah. V SKB banki pri spreminjanju delovnega časa in poslovnega časa upoštevajo potrebe strank, zahteve dela in potrebe zaposlenih. Opažajo tudi, da je nekem trenutku nov delovni čas nujen. V SKB banki so nam še povedali, da imajo različen delovni čas glede na različno naravo dela različnih delovnih skupin. Skoraj tretjina uslužbencev dela v deljenem delovnem času, ki so ga uskladili z odpiralnim/poslovnim časom poslovalnic po Sloveniji. Nekaj uslužbencev dela v izmenskem delu, za zaposlene na sedežu banke in v poslovnih enotah pa večinoma velja premični delovni čas.

V NLB so se za zadnjo spremembo poslovnega časa odločili predvsem zaradi spremenjenih zahtev in potreb strank, s katerimi so se srečali s prenosom plačilnega prometa iz agencij v banke. Po analizi raziskave zadovoljstva strank v poslovalnicah NLB pa so ugotovili, da so si spremembo poslovnega časa želele tudi fizične osebe.

Da bi v vseh podjetjih, bankah in drugih organizacijah v Sloveniji lahko uveljavili evropski delovni čas, pa po vsem, kar smo izvedeli, še zdaleč ni mogoče. Ali kot je strnil misli Franc Guštin iz Krke, to ne bo izvedljivo tako dolgo, dokler naša infrastruktura ne bo prilagojena evropskemu delovnemu času in bodo na primer vrtci odprti le do treh popoldne. Res pa je, da se s takim prilagajanjem vsa ta infrastruktur podraži.


POUDAREK 1:
Bolj kot evropskemu delovnemu času smo Slovenci naklonjeni prilagodljivemu delovnemu času, da lahko sami vplivamo, kdaj bomo prišli na delo in odšli domov


POUDAREK 2:
Dva razloga sta, zaradi katerih bi morala biti podjetja naklonjena evropskemu delovnemu času: ker celodnevna zaposlitev preprečuje "fušanje" in ker se učinkovitost dela poveča, če ga opravimo podnevi, ne pa ob šestih zjutraj